<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ultrazvočna ocena trebušne prepone pri bolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo</dc:title><dc:creator>Matelič,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leonardis,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>ultrazvok</dc:subject><dc:subject>trebušna prepona</dc:subject><dc:subject>amiotrofična lateralna skleroza</dc:subject><dc:subject>dihalna funkcija</dc:subject><dc:subject>respiratorna ocena</dc:subject><dc:description>Uvod: Natančna ocena in spremljanje dihalne funkcije nam pomagata, da se pri bolniku z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) pravočasno odločimo o nadaljnjem poteku zdravljenja in podpore. Ustaljene metode za oceno dihalne funkcije niso brez pomanjkljivosti. Ultrazvok (UZ) trebušne prepone se ponuja kot primerna metoda za oceno njenega delovanja in posledično dihalne funkcije pri bolnikih z ALS, saj je neinvazivna in zahteva manj sodelovanja bolnika. Namen: Namen magistrske naloge je bil s pomočjo raziskave ugotoviti, ali je UZ trebušne prepone klinično uporabna metoda za ugotavljanje oslabelosti trebušne prepone pri bolnikih z ALS; zanimalo nas je tudi, ali rezultati meritev UZ trebušne prepone statistično značilno korelirajo z rezultati drugih meritev za oceno dihalne funkcije, ki se že uporabljajo v klinični praksi. Metode dela: V raziskavo smo vključili 24 bolnikov z ALS in 36 zdravih preiskovancev. Izvedli smo UZ meritev, ki je vključevala oceno debeline trebušne prepone in meritve amplitude ter hitrosti gibanja trebušne prepone. Izvedli smo tudi meritve spirometrije in test maksimalnega vdiha skozi nos. Rezultati: Rezultati meritev UZ trebušne prepone so nižjih vrednosti pri bolnikih, katerih vrednosti vitalne kapacitete in testa maksimalnega vdiha skozi nos kažejo na oslabelo dihalno funkcijo, kot pri preiskovancih z normalnimi vrednostmi dihalne funkcije. Določeni parametri za oceno debeline trebušne prepone z UZ korelirajo z rezultati meritev spirometrije z nizko korelacijo (r=0,291–0,465), parametri za oceno gibanja trebušne prepone pa nizko do zmerno korelirajo z rezultati meritev tako spirometrije (r=0,259 – 0,618) kot tudi z rezultati testa maksimalnega vdiha skozi nos (r=0,325– 0,445). Določeni parametri UZ zmerno do visoko korelirajo z rezultati ALSFRS-R lestvice in tudi z rezultati samo respiratorne podkategorije testa (r=0,516–0,626). Razprava in zaključek: UZ trebušne prepone omogoča ugotavljanje dihalne nezadostnosti pri bolnikih z ALS in nam da primerljive rezultate kot drugi testi za oceno dihalne funkcije. Indeks debeline trebušne prepone, amplituda gibanja trebušne prepone ob globokem vdihu in hitrost gibanja trebušne prepone se kažejo kot najbolj primerni parametri UZ trebušne prepone za oceno dihalne funkcije in za nadaljnje raziskovanje na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[J. Matelič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-05 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129579</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106353</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75474179</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
