<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Molekularno dokazovanje virusnih in bakterijskih povzročiteljev težko potekajočih pljučnic</dc:title><dc:creator>Erzar,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovec,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Uršič,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>okužbe dihal</dc:subject><dc:subject>pljučnica</dc:subject><dc:subject>virusna pljučnica</dc:subject><dc:subject>bakterijska pljučnica</dc:subject><dc:subject>atipična pljučnica</dc:subject><dc:subject>virusi</dc:subject><dc:subject>bakterije</dc:subject><dc:subject>molekularna diagnostika</dc:subject><dc:subject>verižna reakcija s polimerazo</dc:subject><dc:subject>RT-PCR v realnem času</dc:subject><dc:description>Pljučnica je najpogostejši vzrok za obravnavo bolnika v bolnišnici in tudi najpogostejši vzrok smrti. Povzročajo jo tako bakterije kot virusi in glive. V preteklosti je bilo več  pozornosti usmerjenih v klasično mikrobiološko diagnostiko bakterijskih in glivnih povzročiteljev. Z razvojem sodobnih molekularnih metod se je močno izboljšala možnost diagnostike tudi za virusne povzročitelje. V okviru magistrskega dela smo želeli opredeliti virusno in bakterijsko etiologijo težko potekajočih pljučnic pri odraslih osebah. V raziskavo smo vključili 117 vzorcev spodnjih dihal, ki so bili zbrani v okviru prospektivne študije pri bolnikih, ki so bili zaradi pljučnice zdravljeni na Oddelku intenzivne terapije, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.  Za podrobnejšo etiološko opredelitev, smo rezultatom komercialnega molekularnega sistema, ki smo ga uporabili v naši raziskavi, dodali rezultate pridobljenih z bakterijsko kultivacijo in molekularno diagnostiko atipičnih povzročiteljev pljučnice, ki so bili pridobljeni v času prospektivne študije. Etiološko smo povzročitelja uspeli dokazati pri 78,6 % bolnikov. Kot edini povzročitelji pljučnice, se najpogosteje pojavljajo virusi. Najpogosteje se je pojavljal virus influence A (18,8 %). Najpogosteje dokazana bakterija je bila S. pneumoniae (15 %). Več kot enega povzročitelja smo dokazali pri 27,4 % bolnikov, pri čemer so prevladovale virusno bakterijske okužbe (18 %). Z raziskavo smo potrdili, da uporaba modernih molekularnih metod predstavlja pomembno orodje pri mikrobiološki diagnostiki pljučnic, saj nam omogočajo visoko specifičen in hitrejši način vpogleda v etiologijo pljučnic.</dc:description><dc:publisher>[K. Erzar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-05 07:16:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129566</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.61:616.24-078:577.2.088</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 195223</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 74978307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
