<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj metode za ekstrakcijo, kvantifikacijo in identifikacijo mikroplastike iz tal</dc:title><dc:creator>Leban,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavcon Kralj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Griessler Bulc,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trebše,	Polonca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>oljna ekstrakcija</dc:subject><dc:subject>ločevanje na osnovi gostote</dc:subject><dc:subject>plinska kromatografija z masno spektrometrijo</dc:subject><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>aluvialna prst</dc:subject><dc:subject>kompost</dc:subject><dc:description>Uvod: Plastika kot vseprisoten material je v okolju izpostavljena vremenskim vplivom, kjer se drobi v manjše delce (&lt; 5 mm), ki jim pravimo mikroplastika. Kmetijska dejavnost (uporaba plastičnih folij, uporaba komposta in odpadnega blata kot gnojila) predstavlja glavni vir vnosa mikroplastike v okolje in talne površine. Mikroplastika v okolju predstavlja onesnaževalo, ki prinaša številna tveganja tudi za zdravje človeka. Za oceno stanja talnega okolja onesnaženosti z mikroplastiko so ključne dobro razvite analitične metode. Namen: Namen magistrske naloge je razvoj metode za ekstrakcijo, kvantifikacijo in identifikacijo mikroplastike iz vzorcev tal. Želeli smo razviti metodo za različne plastične polimere z različno gostoto in za vzorce tal z različno stopnjo organske snovi. Osredotočili smo se na pet najpogostejših polimerov: polietilen, polipropilen, polistiren, polivinil klorid in polietilen tereftalat, ki se pojavljajo v prsti in kompostu ter posledično na kmetijskih površinah. Metode dela: Razvoj metode ekstrakcije je potekal s primerjavo oljne ekstrakcije in metode ločevanja na osnovi gostote. Metodi smo optimizirali za vzorce komposta, ki vsebuje veliko organske snovi. V postopku metode identifikacije mikroplastike s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo smo optimizirali postopek taljenja delcev mikroplastike. Na koncu smo preizkusili uporabljen postopek razvite metode na petih najpogostejših polimerih in vzorcih prsti in komposta. Rezultati: Povprečni izkoristek oljne ekstrakcije je bil 97,8 %, povprečni izkoristek metode ločevanja na osnovi gostote pa 97,5 %. Za ekstrakcijo mikroplastike iz vzorcev komposta smo morali dodati korak oksidacije pred in po ekstrakciji. Povprečni izkoristek razvite metode za ekstrakcijo v preizkusu metode je znašal 97,8 % ± 3,3 %. Za identifikacijo mikroplastike smo morali pri postopku taljenja polimer polietilen tereftalat ločiti od preostalih polimerov. Z metodo identifikacije mikroplastike smo lahko potrdili vseh pet najpogostejših polimerov. Razprava in zaključek: Izkoristki obeh metod so med seboj primerljivi, vendar je metoda ločevanja na osnovi gostote bolj uporabna, hitrejša in lažje izvedljiva za analizo vzorcev komposta. Pri metodi za identifikacijo mikroplastike smo dokazali novo karakteristično spojino za identifikacijo polimera polietilen tereftalat. Metoda za identifikacijo nam omogoča tudi možnost delne kvantifikacije mikroplastike. Nadaljnja optimizacija metode ekstrakcije, kvantifikacije in identifikacije bo v prihodnje omogočila oceno stanja onesnaženosti talnega okolja z mikroplastiko.</dc:description><dc:publisher>[P. Leban]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-02 07:46:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129494</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106168</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75000579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
