<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Inovativna aplikacija Proppove Zgodovinske korenine čarobne pravljice</dc:title><dc:creator>Slejko,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>IKT</dc:subject><dc:description>Pravljice so literarna zvrst, s katero se otroci običajno najprej srečajo. Že v predšolskem obdobju jim jih prebirajo ali pripovedujejo družinski člani, nato pa se z vključitvijo v šolski sistem začnejo srečevati z njimi tudi pri pouku. Pravljice na otroke vplivajo in jim pomagajo pri njihovi osebnostni rasti, poleg tega pa v njih najdemo tudi elemente kulturne dediščine. Ena pravljica ima lahko veliko različic, izhajajočih iz različnih kultur po svetu. Zato se lahko otroci iz njih učijo o lastni kulturi ter o kulturah sveta. Omenjene lastnosti pravljic lahko smiselno uporabimo pri pouku. Glavni cilji magistrskega dela so bili, da iz zbirke ruskih in slovenskih narodnih pravljic izberemo tiste, ki so si med seboj vsebinsko najbolj podobne in jih primerjamo po kategorijah in podkategorijah po teoriji iz knjige Zgodovinske korenine čarobne pravljice. Cilj naloge je tudi glede na ATU izbranih pravljic s kartiranjem prikazati, kje vse se različice teh pravljic pojavljajo. V teoretičnem delu je splošno predstavljen pomen kartiranja v mladinski literaturi. Analizirana so posamezna dela, ki vključujejo kartiranje v Sloveniji in so primerna za uporabo v osnovni šoli. Vključeni in predstavljeni so tudi učni cilji za razredno stopnjo, ki se nanašajo na razumevanje in uporabo zemljevidov ter poznavanje preteklosti. V nadaljevanju sledi predstavitev tipnega indeksa v knjigi The Types of International Folktales, ki jo je napisal Hans-Jörg Uther. Opisano je tudi slovensko in rusko ljudsko slovstvo ter Proppove ideje iz knjige Zgodovinske korenine čarobne pravljice. Na koncu pa je predstavljen še vpliv pravljic na otroke. V empiričnem delu je uporabljena analiza dokumentov, s katero smo raziskali obe zbirki pravljic. V vsaki zbirki so po tri pravljice, ki so si po vsebini med seboj zelo podobne, zato smo jih z literarno analizo primerjali med seboj. Pravljice smo primerjali po teoriji Vladimirja Proppa iz knjige Zgodovinske korenine čarobne pravljice. Z analizo knjige The Types of International Folktales je bilo ugotovljeno, v katerih kulturah se pojavljajo različice izbranih pravljic. Z analizo literature o različnih kulturah in jezikih sveta in z uporabo kartiranja je predstavljeno, kje na zemljevidu se te kulture pojavljajo. Rezultati primerjalne literarne analize so pokazali, da imajo izbrane slovenske in ruske pravljice glede na Proppovo teorijo veliko skupnih značilnosti. V večino Proppovih kategorij in podkategorij smo lahko vključili tako slovenske kot ruske narodne pravljice. Iz rezultatov kartiranja izbranih pravljic pa lahko sklepamo, da se vse različice treh pravljic pojavljajo po številnih kulturah sveta. Večina kultur, kjer se različice pojavljajo, je v vseh pravljicah podobna.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-09-02 04:27:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129293</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 74583043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
