<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaznavanje stresa zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih</dc:title><dc:creator>Bregar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stare,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>posameznik</dc:subject><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>spoprijemanje s stresom</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava zaznavanje stresa zaposlenih v različnih življenjskih obdobjih. Človek gre v svojem življenju skozi različna življenjska obdobja, zato je tudi zaznavanje stresa različno, k čemur pa pripomore tudi zaposlitev, kjer opravlja delo in uresničuje svoje življenjske ambicije. Stres predstavlja normalen odziv posameznika, kadar je začasno porušeno njegovo ravnovesje zaradi notranjih ali zunanjih vplivov. Poznamo različne vrste stresa, in sicer pozitivni in negativni, naravni in umetni, fiziološki in psihološki ter normalen ali kronični stres. Vse vrste stresov se med seboj razlikujejo glede na to, ali na posameznika delujejo pozitivno ali negativno ter glede na to, kakšne posledice vrsta stresa prinaša posamezniku in organizaciji, kjer je zaposlen. Stres, povezan z delom, je izziv za posameznika in za delovno organizacijo. Prepoznavanje stresa pri zaposlenih daje prednost vodstvu in pristojni kadrovski službi v organizacijah, saj lahko pravočasno odreagirajo nanj z različnimi dejavnostmi za preprečevanje stresa. Doživljanje stresa se razlikuje med posameznimi življenjskimi obdobji. Mlad človek, ki se je ravnokar zaposlil, se bo na stres odzval drugače kot zaposlena oseba, ki je že dosegla vrhunec svoje kariere. 
Raziskava na temo diplomskega dela je bila izvedena preko spletne ankete. Rezultati raziskave kažejo, da so zaposleni v starostnem obdobju med 25 in 35 let bolj podvrženi stresu, saj je to življenjsko obdobje za katerega so anketirani mnenja da je posameznik najbolj izpostavljen stresu. Uporabnost raziskave se kaže v tem, da vodstvo tako javnega kot zasebnega sektorja uporabi rezultate raziskave pri snovanju predlogov za preprečevanje stresa v delovnem okolju.</dc:description><dc:publisher>[N. Bregar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-30 12:10:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129217</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.442:005.41</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16758</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 74829827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
