Nadomestljivost človeka v delovnem procesu: preseganje tehnološkega determinizmaBlažič, Nika (Avtor) Kanjuo-Mrčela, Aleksandra (Mentor) avtomatizacijatehnološka brezposelnostFreyeva in Osbornova metodaznanjerutinskostTehnološke spremembe že vsaj dve stoletji povzročajo zaskrbljenost zaradi možnosti obsežne tehnološke brezposelnosti. Namen pričujočega diplomskega dela je oblikovati lastno oceno o učinkih prihodnje avtomatizacije na zaposlovanje v Sloveniji. Na podlagi preučitve obstoječe literature, predstavimo nekatere primere tehnološkega pesimizma v družboslovju in ključne trende, ki so zaznamovali trg dela, od začetka računalniške dobe naprej. Podrobneje preučimo neenakost posledic tehnoloških sprememb glede na znanje in rutinskost. Preden se obrnemo k oblikovanju ocene o učinkih avtomatizacije na zaposlovanje v Sloveniji, pa pretehtamo nekatere razloge, ki takšno napovedovanje bodočih trendov že v izhodišču otežujejo. Število ogroženih delovnih mest v Sloveniji ocenimo tako, da na slovenski trg dela prenesemo verjetnosti avtomatizacije posameznih poklicev, kot sta jih določila Frey in Osborne. Ugotavljamo, da za 44,6% delovnih mest v Sloveniji obstaja visoka verjetnost avtomatizacije v naslednjem desetletju ali dveh. A opozarjamo, da moramo biti pri interpretaciji te številke pazljivi, saj ne napoveduje nujno izgube delovnih mest na agregatni ravni. V povezavi s tem obravnavamo možnost, da je število ogroženih delovnih mest v Sloveniji dejansko bistveno nižje, ter preučimo nekatere dejavnike, ki bi lahko vplivali na tempo in obseg avtomatizacije v prihodnosti, tudi če bo ustrezna tehnologija postala na voljo.[N. Blažič]20212021-08-29 08:30:04Diplomsko delo/naloga129208UDK: 005.591.6(497.4)(043.2)VisID: 129515COBISS_ID: 79684867sl