Posttravmatska stresna motnja pri reševalcih: dejavniki tveganja in tehnike spoprijemanjaStopar, Fran (Avtor) Sotler, Robert (Mentor) Kavčič, Tina (Komentor) Kramar, Janez (Recenzent) diplomska delazdravstvena negareševalciPTSMposttravmatska stresna motnjadejavniki za nastanek PTSMtehnike spoprijemanjaUvod: Stres je neravnovesje med zaznavanjem zahtev in posameznikove predstave o sposobnosti odziva na njih. Telo se preko stresa skuša prilagoditi na stresorje v okolju s fiziološkimi, čustvenimi, kognitivnimi in vedenjskimi odzivi, ki se navzven kažejo kot simptomi stresa. Kadar je nivo stresa bistveno višji od posameznikove sposobnosti obvladovanja, lahko pride do nastanka posttravmatske stresne motnje (PTSM). PTSM je duševna motnja, ki lahko nastane pri posameznikih, ki so bili žrtev ali priča različnim travmatskim dogodkom. Pogosto se pojavi v povezavi s stanji, kot so depresija, uživanje substanc, motnje spomina, telesne in duševne težave. Delo reševalca v nujni medicinski pomoči zajema izpostavljenost nevsakdanjim travmatskim dogodkom in drugim stresorjem, s katerimi se mora spopadati, zato so reševalci še posebej podvrženi možnosti za nastanek PTSM. Potreba po preprečevanju in nudenju pomoči pri PTSM je pri reševalcih torej velika. Namen: V diplomskem delu smo s pomočjo pregleda literature želeli predstaviti PTSM in njeno prisotnost v poklicu reševalca v nujni medicinski pomoči. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki oz. dejavniki za nastanek posttravmatske stresne motnje pri reševalcih in katere tehnike spoprijemanja so najpogostejše in najučinkovitejše pri reševalcih, ki so bili izpostavljeni travmatskim dogodkom. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom literature. Literaturo smo iskali v bazah Complementary index, Academic search complete, CINAHL with full text, Medline, Pubmed in Psycinfo, preko oddaljenega dostopa Univerze v Ljubljani. Uporabili smo literaturo, ki je bila objavljena od leta 2010 do 2020. Rezultati: V podrobnejšo analizo je bilo vključenih 9 izvirnih znanstvenih člankov v angleškem jeziku. Raziskave dokazujejo, da je PTSM pri reševalcih zelo pogosta. Glavni dejavniki za nastanek PTSM so: visoka raven kroničnega stresa, stres zaradi kritičnih dogodkov, število predhodnih izpostavljanj travmatskim dogodkom in neposredna izpostavljenost dogodkom, depresija in depresivne lastnosti ter nizka osebnostna prožnost. Obstoječe tehnike spoprijemanja s travmatskimi dogodki in stresom med reševalci so: tehnike osredotočene na problem (aktivno spoprijemanje, načrtovanje), prepoznavanje čustev, osredotočanje na izvedbo tehničnih postopkov, ločevanje poklicnega okolja od domačega, medsebojna podpora, razumevanje nemoči in pogovor o dogodku ter socialna opora sodelavca, prijatelja in družinskega člana. Razprava in zaključek: S pregledom literature smo ugotovili, da so v delovnem okolju reševalcev prisotni številni stresorji, ki ustvarjajo stresno okolje in vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Ugotovitve so pokazale, da so med stresorji prisotni pomembni dejavniki, ki vplivajo na možnost za nastanek PTSM pri reševalcih. Vpliv teh dejavnikov se odraža z visoko prisotnostjo PTSM med reševalci. Ugotovitve tudi kažejo, da lahko z uporabo učinkovitih tehnik spoprijemanja reševalci obvladujejo stresorje in dejavnike ter tako posledično zmanjšajo možnost za nastanek PTSM. V poklicu reševalca je torej pomembno zgodnje odkrivanje dejavnikov, ki povzročajo nastanek PTSM, in oblikovanje preventivnih programov, s katerimi bi se reševalci učili tehnik spoprijemanja ter imeli možnost celostne psihosocialne pomoči.[F. Stopar]20212021-08-29 07:46:10Diplomsko delo/naloga129204UDK: 616-083VisID: 106059COBISS_ID: 74580995sl