Spremljanje bolnika med mehanskim predihavanjemRibić, Branko (Avtor) Djekić, Bernarda (Mentor) Beguš, Goranka (Komentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaopazovanje dihanjamehansko predihavanjeplinska analiza arterijske krviUvod: Odpoved dihanja, ki je razlog za sprejem bolnika v enoto intenzivnega zdravljenja, je sindrom, pri katerem pljuča niso zmožna opravljati izmenjave plinov med vdihanim zrakom, krvjo v pljučnem obtoku in izdihanim zrakom. V tistem trenutku, ko je odpoved dokončna, nastopi potreba po mehanskem predihavanju, ki omogoča oksigenacijo vseh tkiv in zadostno minutno ventilacijo. Dokler zdravstveno stanje bolnika dopušča, se izvaja neinvazivno, ko je ta možnost izčrpana, bolnik potrebuje invazivno mehansko predihavanje. Potrebna sta neprekinjeno spremljanje in nadzor hitro spreminjajočega se zdravstvenega stanja bolnika, da se ugotovijo zgodnji znaki kliničnega poslabšanja in zmanjšajo tveganja za iatrogeno škodo. Namen: Želeli smo predstaviti pomen neprekinjenega spremljanja poteka mehanskega predihavanja pri kritično bolnem v enoti intenzivnega zdravljenja, s poudarkom na pomembni vlogi medicinske sestre pri pravočasnem prepoznavanju sprememb. Cilj diplomskega dela je predstaviti pomen parametrov, ki sodijo k spremljanju mehanskega predihavanja, in opozoriti na vrednosti plinske analize arterijske krvi. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature s področja invazivnega in neinvazivnega mehanskega predihavanja. Časovni okvir za vključitev so bili članki, izdani med letoma 2009 in 2021. Za dosego postavljenih ciljev je narejena vsebinska analiza 41 člankov. Rezultati: Medicinska sestra je neprekinjeno ob bolniku, zato je njena vloga pri prepoznavanju nevarnih sprememb zdravstvenega stanja bolnika izjemno pomembna. Za spremljanje in vzdrževanje učinkovitega predihavanja se uporabljata pulzna oksimetrija in kapnografija. Treba je poznati tudi vhodne parametre ventilatorja, kot sta dihalni volumen in frekvenca dihanja. Ko so vsi ti parametri v mejah normale in se bolnik učinkovito mehansko predihava, se po določenem času opravi plinska analiza arterijske krvi, da se oceni stanje kislinsko-bazičnega ravnovesja. Razprava in zaključek: Medicinska sestra mora biti seznanjena s funkcijami ventilatorja, načini ventilacije ter vzroki za dihalno stisko in neskladnost z ventilatorjem, saj je prva oseba ob bolniku z ventilatorjem, ki te spremembe prepozna. Medicinska sestra na podlagi znanja in izkušenj lahko pomembno prispeva k varni in kakovostni ter na bolnika osredotočeni oskrbi. Zaradi hitrega razvoja v zdravstveni negi, medicini in tehnologiji je potrebno neprekinjeno spremljanje novosti, s poudarkom na strokovnem izpopolnjevanju in izobraževanju vseh zdravstvenih delavcev, ki so vključeni v zdravstveno obravnavo te ogrožene skupine kritično bolnih.[B. Ribić]20212021-08-29 07:46:03Diplomsko delo/naloga129203UDK: 616-083VisID: 106058COBISS_ID: 75116547sl