Ukrepi za obvladovanje pandemije covida-19 z vidika zdravstvaKrajnik, Kim (Avtor) Thaler, Darja (Mentor) Mlinar, Suzana (Recenzent) diplomska delazdravstvena negapandemijacovid-19intenzivna negazdravstveni sistemukrepiUvod: Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajema človeško populacijo na obsežnem področju oziroma po celem svetu. Decembra 2019 se je na Kitajskem prvič pojavila pljučnica neznanega izvora, ki se je zelo hitro širila med prebivalstvom. Znanstveniki so ugotovili, da izhaja iz okužbe s SARS-CoV-2, in jo 11. februarja 2020 imenovali covid-19. Svetovna zdravstvena organizacija jo je 11. marca 2020 razglasila za pandemijo. Namen: Namen diplomskega dela je pregledati literaturo o spopadanju sveta s pandemijo covida-19 v prvem valu okužb, in sicer, kakšne ukrepe so države sprejemale glede na način prenosa virusa ter njihove strategije obvladovanja okužb. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Poiskali smo jo s pomočjo oddaljenega dostopa digitalne knjižnice DiKUL in z brskanjem po mednarodnih podatkovnih bazah, kot so PubMed, CINAHL in Medline. Pregled literature je potekal med novembrom 2020 in majem 2021. V pregled literature je bilo vključenih 46 enot literature v angleškem jeziku in en interni dokument v slovenskem jeziku. Rezultati: Stabilnost zdravstvenega sistema je neločljivo povezana s širšimi družbenimi sistemi, ki ga obkrožajo. Epidemije zahtevajo velike količine redkih virov ter zelo obremenijo socialni in ekonomski sistem. Zaščita zdravja se ne opira le na dobro delujoč zdravstveni sistem z univerzalno pokritostjo, temveč tudi na socialno vključenost, pravičnost, mednarodno sodelovanje in solidarnost. Razprava in zaključek: Moč zdravstvenega sistema je neločljivo povezana s širšimi družbenimi sistemi, ki ga obkrožajo. Covid-19 je imel velik vpliv na dostopnost do zdravstvene oskrbe, osnovnih storitev in izobraževalnih ustanov. Grožnja prihodnjih pandemij bi morala spodbujati vladne naložbe v vire za spodbujanje javnega zdravja, krepitev skupnostnih in teritorialnih služb, da bi bile v izrednih razmerah čim bolj uspešne pri organizaciji zdravstvenih storitev in zagotavljanju osnovnih človekovih potreb. Prav tako se lahko iz te pandemije naučimo, da ustrezna komunikacija med zdravstvenimi delavci in svetovalci ter javnostjo motivira ljudi, da se zavedajo in sprejmejo ustrezne ukrepe za čim boljše obvladovanje izrednih zdravstvenih razmer. V prihodnje bi morale vlade več pozornosti posvetiti načrtom za ublažitev negativnih posledic pandemije, še posebej za ranljive družbene skupine.[K. Krajnik]20212021-08-28 07:45:46Diplomsko delo/naloga129161UDK: 616-083VisID: 106048COBISS_ID: 74444035sl