<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izbranih klimatskih dejavnikov na kalitev spor plesni na različnih gradbenih materialih</dc:title><dc:creator>Popelar,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kržišnik,	Davor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeni materiali</dc:subject><dc:subject>rast plesni</dc:subject><dc:subject>relativna zračna vlažnost</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:description>Plesni se pojavljajo na različnih gradbenih materialih. Namen raziskave je bil določiti pri katerih razmerah plesni vzkalijo in kateri materiali so najbolj dovzetni za njihovo rast. V magistrskem delu smo preučevali izbrane gradbene materiale; macesnovino, smrekovino, beljavo bora, OSB (angl. Oriented Strand Board, usmerjen iverna plošča) in mavčno ploščo. Na vzorce smo inokulirali konidije plesni vrst Penicillium expansum, Aspergillus niger in Sydowia polyspora in jih inkubirali pri treh relativnih zračnih vlažnostih (RH; 75 %, 85 % in 95 %) in dveh temperaturah (15 °C in 25 °C). Ocena 2 ali več po lestvici v Preglednici 3 nakazuje, da so na vzorcih pričele rasti plesni. Plesni vrst P. expansum in A. niger so hitreje vzkalile na vzorcih iz OSB in mavčne plošče. Pri nižjih relativnih zračnih vlažnostih plesni niso vzkalile na masivnih lesenih vzorcih. Plesni vrste S. polyspora so na lesenih vzorcih rastle hitreje, tudi pri nižji relativni zračni vlažnosti. Pri 25 °C so plesni hitreje ali enako hitro dosegle oceno 2 kot pri 15 °C na večini materialov in RH. Plesni so hitreje ali enako hitro dosegle oceno 2 tudi pri višji relativni zračni vlažnosti v primerjavi z nižjimi RH. Vsem materialom smo določili tudi kritične relativne zračne vlažnosti, ki povejo, pri katerih razmerah so plesni vzkalile. Za primerjavo s testom, kjer so bili vzorci izpostavljeni različnim klimam v posodah smo naredili tudi paste –test, pri katerem smo zgoraj omenjene plesni nacepili na gojišča PDA s primešanimi zmletimi materiali (50 % dodanega materiala glede na gojišče) in opazovali rast plesni, s tem smo izničili vpliv strukture materiala. Vpliv materiala je bil opazen pri gojišču z dodatkom beljave bora in plesnimi vrste A. niger in gojišču z dodatkom macesnovine in plesnimi vrste P. expansum.</dc:description><dc:publisher>[U. Popelar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-27 08:52:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129131</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 691:582.282:581.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 194554</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 74522627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
