<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava in vrednotenje protetičnega stopala z uporabo tridimenzionalne tehnologije</dc:title><dc:creator>Carli,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>aortotika in protetikaprotetika</dc:subject><dc:subject>stopalo</dc:subject><dc:subject>protetično stopalo</dc:subject><dc:subject>tridimenzionalna tehnologija</dc:subject><dc:description>Uvod: Analize človeške hoje so pokazale, da gleženjski sklep k hoji pripomore bistveno več kot kolenski in kolčni sklep. Eden največjih izzivov pri izdelavi nožne proteze je nadomeščanje funkcije gležnja in stopala, saj imata slednja pomembno vlogo pri amortizaciji, prenašanju teže, stabilnosti in odrivu. Namen: Namen diplomskega dela je ustvariti protetično stopalo, ga natisniti s 3D-tiskalnikom in testirati s stiskalnico, pri čemer je cilj preverba prenašanja obremenitev in s tem povzročenih premikov po navpični osi, po kateri se stopalo upogne. Preverili smo tudi, pri kolikšni sili se stopalo plastično deformira in v katerem delu stopala se ta deformacija pojavi. Metode dela: S pomočjo programske opreme smo izdelali model stopala in ga natisnili s tridimenzionalnim tiskalnikom. Natisnili smo tri popolnoma enake modele in jih s pomočjo stiskalnice vsakega testirali v drugačnem položaju. Rezultati: Vsak model smo testirali v drugačnem položaju: prvega v nevtralnem položaju, drugega v dorzalni fleksiji in tretjega v plantarni fleksiji. Vse modele smo na začetku obremenili s silo 100 N in jo povečevali po 100 N do deformacije. Pri prvem modelu se je največji premik po navpični osi zgodil pri 2200 N in je znašal 15,49 mm, stopalo pa je pri sili 2300 N počilo. Drugi model se je plastično deformiral pri 1400 N, največji premik 16,58 mm pa se je zgodil pri 1300 N. Tretji model stopala smo testirali do sile 1500 N, kjer je počilo, največji premik 34,61 mm pa je nastal pri 1400 N. Razprava in zaključek: Dokazali smo, da v nevtralnem položaju pride do manjšega premika po navpični osi v primerjavi z enako obremenitvijo pri postavitvi stopala v plantarni in dorzalni fleksiji. Ugotovili smo, da so premiki po navpični osi ob enaki obremenitvi večji v plantarni fleksiji kot v dorzalni fleksiji stopala. V prihodnosti bi v raziskavah priporočali uporabo drugega materiala, izboljšanje modela stopala in spremembe pri načinu prenosa sile na stopalo, da bi bilo bolj podobno obremenitvam med hojo.</dc:description><dc:publisher>[K. Carli]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-27 07:46:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129107</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 106020</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 74398979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
