<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava načinov 3D tiska in njihova ustreznost pri tiskanju ortopedskih vložkov po meri</dc:title><dc:creator>Rebec,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Levec,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>čeveljni vložki</dc:subject><dc:subject>ortopedski vložki</dc:subject><dc:subject>termoplastični poliuretan</dc:subject><dc:subject>3D digitalne kopije</dc:subject><dc:subject>3D tiskalniki</dc:subject><dc:description>Uvod: Noge so okončine, ki človeku omogočajo podporo trupa in premikanje. Premikanje pa predstavlja osnovno obliko svobode gibanja, zato je pomembno, da za svoje noge in stopala začnemo primerno skrbeti že v otroštvu. Eden od načinov, s katerim lahko zagotovimo udobje hoje ter celo preprečimo manjše deformacije stopala, je uporaba ustreznih čeveljnih vložkov. Namen: Želeli smo primerjati gumijasta prototipa po meri izdelanih ortopedskih vložkov otroških dimenzij, natisnjenih na dveh različnih 3D tiskalnikih, preveriti ali zagotavljajo ustrezne pritiske, podporo in ali so primerni za uporabo. Metode dela: Z deskriptivno metodo dela smo zbrali podatke potrebne za izdelovalni proces. Podatke smo iskali v znanstvenih člankih, učbenikih in podatkovnih bazah, kot so Google Scholar, PubMed, RUL, na spletnih straneh proizvajalcev in ponudnikov materialov in naprav. Za izdelavo prototipov smo uporabili eksperimentalno metodo dela v laboratoriju za 3D print, na Fakulteti za strojništvo UL ter v zasebnem podjetju za 3D tisk DeInOp v Postojni. Meritve ustreznosti izdelanih prototipov smo izvajali v podjetju OIM ortopedski inženiring v Ljubljani. Rezultati: S pomočjo Sense 2 3D skenerja smo skenirali protetično stopalo s togim gležnjem in oblazinjeno peto, otroških dimenzij. Zajeti 3D model smo uvozili v modelirni program SolidWorks ter s pomočjo modeliranja s telesnimi površinami in Solid telesi po geometriji stopala izdelali model čeveljnega vložka, ki se je popolnoma prilegal dimenzijam skeniranega stopala. Izdelani model smo uvozili v program Simplify 3D, ki je berljiv za naprave kot so 3D tiskalniki. Na voljo smo imeli dva 3D tiskalnika, in sicer Leapfrog Creatr in Ultimaker S3, na katera smo natisnili prototipe čeveljnih vložkov, 5 belih na Leapfrog Creatr, 1 oranžnega na Ultimaker S3. Ustreznost modela smo preverjali z apliciranjem pravokotne vertikalne sile uteži, preko lesene klade in stopala na natisnjene modele čeveljnih vložkov, pod katere smo namestili merilec pritiskov v stopalu. Slednji je preko računalnika izrisal grafični prikaz razporeditve sil po 20 sekundah merjenja. Preverjali smo le razporeditev pritiskov statično, stoje. Razprava in zaključek: Uporaba 3D tehnologije je hitrejša in čistejša v primerjavi s klasičnim načinom izdelave čeveljnih vložkov po meri. Omogoča številne detaljne korekcije modela v programu brez prisotnosti pacienta. Rezultati meritev so pokazali primerno razporeditev pritiskov, z manjšimi odstopanji od modela do modela. Uporaba dotičnih modelov bi bila potrjena, v kolikor bi izvedli tudi dinamične meritve.</dc:description><dc:publisher>[N. Rebec]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-26 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129077</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105978</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 76733955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
