Zdravstveno varstvo navadnega hmelja (Humulus lupulus L.) v ekološki pridelaviKramer, Mateja (Avtor) Celar, Franci Aco (Mentor) navadni hmeljHumulus lupulusekološka pridelavavarstvo rastlinbolezniškodljivciEkološko kmetijstvo ima vse večji pomen v svetu in Sloveniji. Takšen način kmetovanja ima številne pozitivne vplive na okolje, ohranja se biodiverziteta, zmanjša se okoljski odtis, prepreči se spiranje snovi v podtalnico itd. Pridelava na ekološki način daje dodano vrednost pridelkom in postaja zanimiva tržna priložnost. Tako kot pri drugih kmetijskih dejavnostih po svetu se povečuje tudi ekološka pridelava hmelja. V primerjavi z drugimi kmetijskimi dejavnostmi je delež ekološko pridelanega hmelja še vedno precej majhen. V Sloveniji je 4 ha hmeljišč, kjer se prideluje hmelj na ekološki način, kar je bilo v letu 2020 od vseh slovenskih hmeljišč le 0,27%. Hmelj je gostitelj mnogih bolezni in škodljivcev, ki imajo neposreden vpliv na velikost in kakovost pridelka. Zaradi zahtevnega obvladovanja bolezni in škodljivcev je ekološka pridelava hmelja zelo zahtevna. Največjo gospodarsko škodo povzročajo bolezni, kot so hmeljeva peronospora, hmeljeva pepelovka, verticilijska uvelost hmelja ter viroidi in škodljivci: hmeljna listna uš, navadna pršica, koruzna vešča in hmeljev bolhač. Zaradi intenzivne pridelave je pritisk škodljivih organizmov velik. Za varstvo hmelja v ekološki pridelavi imamo na voljo omejen nabor sredstev, ki v večini delujejo preventivno. Večji poudarek je na izbiri lokacije hmeljišča, na sajenju odpornejših sort proti posameznim boleznim in škodljivcem, mehanskem zatiranju, biotičnem varstvu in ohranjanju rastlin v čim boljši kondiciji.[M. Kramer]20212021-08-25 07:15:44Diplomsko delo/naloga129037UDK: 633.791:631.147:632.93(043.2)VisID: 194112COBISS_ID: 73710083sl