Kronologija in revizija pridelave trtnih cepljenk v SlovenijiJarkovič, Nina (Avtor) Rusjan, Denis (Mentor) trtna ušcepljenkatrsničarstvopridelavasortaTrsničarstvo ima v Sloveniji že več kot sto tridesetletno tradicijo. S cepljenjem žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) na odporne, severno ameriške podlage so v Sloveniji začeli okrog leta 1890, takoj zatem, ko je trtna uš (Dactylosphaera vitifoliae Fitch) zdesetkala tedanje vinograde po Evropi, tudi v Sloveniji. Pridelava trtnih cepljenk je pred, med in po obema svetovnima vojnama doživela vzpone in padce, kar se je odražalo predvsem v številu pridelanih sadik vinske trte. Trsničarstvo danes temelji na pridobivanju cepilnega materiala iz potrjenih matičnih trt klonov vinskih sort, ki so rezultat domačega ali tujega selekcijskega dela. V Sloveniji prevladuje gojenje belih sort žlahtne vinske trte, ki jih vinogradniki sadijo v vseh treh vinorodnih deželah. Od 60 sort imamo namreč 40 belih in 20 rdečih. Od belih sort so najbolj zastopane 'Laški rizling', 'Chardonnay', 'Sauvignon' in 'Rebula', med rdečimi sortami pa še vedno prevladujejo sorte 'Refošk', 'Merlot', 'Cabernet sauvignon' in 'Žametovka'. Leta 2019 se je pridelalo približno 5,4 milijona trtnih cepljenk, od tega 1,2 milijona certificiranih trtnih cepljenk (modra etiketa). V Sloveniji se najpogosteje sadi podlage sort SO4 in Kober 5BB, vseh podlag pa se na leto pridela okrog 5,1 milijona. S cepljenkami smo v Sloveniji samozadostni, večji del se jih izvozi. Na leto jih v Sloveniji potrebujemo oziroma posadimo okoli 844.000.[N. Jarkovič]20212021-08-25 07:15:09Diplomsko delo/naloga129034UDK: 634.8.037:634.8.05:631.526.32(497.4)(043.2)VisID: 194110COBISS_ID: 73639171sl