Uporaba pripomočkov za aktivno sedenje med učenci razredne stopnjeZaplotnik, Andraž (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) gibanjeSedentarnost je velik problem trenutne družbe. Ljudje se vse manj gibajo, vse več časa pa preživijo v sedečem položaju, ker se narava dela spreminja. Zaradi vse več dela s tehnologijo, morajo ljudje več časa presedeti. Zaradi tega je pomembno, da otroke že od malega navadimo na to, kako pomembno je gibanje. Ker otroci velik del svojega časa preživijo v šoli, je pomembno, da tudi šola spodbuja aktiven način življenja. Učitelji naj bi poizkušali narediti pouk čim bolj razgiban, da učenci čim manj časa preživijo v sedečem položaju, so aktivni graditelji svojega znanja, aktivnosti pa naj bodo čim bolj razgibane. Ure naj vsebujejo minute za zdravje, učenci pa naj imajo tudi aktivne odmore. Kljub temu da se spodbuja k takemu načinu poučevanja pa je jasno, da morajo učenci še vedno nekaj časa preživeti za mizo v sedečem položaju. Marsikateremu učencu to predstavlja težavo, saj potrebuje konstantno telesno aktivnost, česar pa mu pasivno sedenje ne omogoči. Zato lahko učitelji na različne načine dosegajo, da so učenci tudi med sedenjem telesno aktivni in lažje zbrano spremljajo pouk, obenem pa ga ne motijo. Učencem lahko namreč ponudijo različne pripomočke, kot so teniška žogica, s katero se učenci lahko tiho igrajo, si jo podajajo iz roke v roko; elastika, ki je napeta med nogama stola in na katero posledično učenci lahko postavijo noge in jo napenjajo in sproščajo; podloga za sedenje, ki poskrbi za to, da učenci nimajo povsem stabilnega položaja za sedenje in morajo biti zato aktivni; gimnastična žoga, ki ravno tako sama po sebi ne nudi stabilnega sedenja in morajo biti učenci zato aktivni. Poznamo tudi ergonomsko mizo, ki je nastavljiva po višini in tako omogoča, da učenec delo opravlja v sedečem, polsedečem ali stoječem položaju. S kvantitativno raziskavo smo zato skušali ugotoviti, kako razširjena je raba različnih pripomočkov za aktivno sedenje. V vzorec smo vključili 71 učiteljev in učiteljic razrednega pouka iz slovenskih osnovnih šol. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Za obdelavo podatkov smo uporabili metode osnovne statistike (izračun frekvenc, odstotkov), ANOVO, Brown-Forsythe preizkus in Games-Howell preizkus. ANOVO, Brown-Forsythe preizkus in Games-Howell preizkus sem uporabil za ugotavljanje razlik v omogočanju uporabe pripomočkov za aktivno sedenje med učitelji v različnih obdobjih delovne dobe. Rezultati kažejo, da je delež učiteljev, ki ponudijo možnost uporabe pripomočkov za aktivno sedenje, precej nizek (42 %). Tej učitelji najpogosteje svojim učencem ponudijo blazino za sedenje, gimnastično žogo in elastiko, ki je napeta na nogah stola. Se pa ti učitelji tudi zavedajo, kako pomembno je, da to možnost učencem ponudijo pogosto. Kar 70 % izmed njih jih namreč svojim učencem ponudi možnost uporabe pripomočkov vsako učno uro ali pa do trikrat tedensko, ravno tako pa prav vsi izmed teh učiteljev možnost uporabe pripomočkov za aktivno sedenje ponudijo vsem učencem. Opravljena raziskava je pokazala, da je pomembno, da se učitelje razrednega pouka ozavešča o pomembnosti telesne aktivnosti učencev tudi med sedenjem. Je pa veliko učiteljev (54 %) navedlo, da te možnosti ne ponudijo, ker so taki pripomočki težje finančno dostopni. Iz tega lahko ugotovimo, da je pomembno, da tudi šole in država pristopijo nasproti potrebam učencev.20212021-08-24 05:06:32Magistrsko delo/naloga129016COBISS_ID: 73689603sl