<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Individualizacija pri začetnem opismenjevanju učencev v 1. razredu</dc:title><dc:creator>Hostar,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godec Soršak,	Lara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rot Vrhovec,	Alenka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Začetno opismenjevanje je dolgotrajen proces, s katerim se učenci srečajo v 1. razredu osnovne šole (v nadaljevanju OŠ) in traja celotno 1. vzgojno-izobraževalno obdobje (v nadaljevanju VIO). Skladno z učnim načrtom za slovenščino morajo učenci do konca 1. VIO doseči cilj opismenjevanja, tj. razvijanje zmožnosti branja in pisanja neumetnostnih besedil, primernih učenčevi starosti (Program osnovna šola, 2018). Prva faza opismenjevanja je razvijanje predopismenjevalnih zmožnosti, ki učencu omogočajo lažji proces opismenjevanja. Te zmožnosti zajemajo področja vidnega in slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja, orientacijo in grafomotoriko. Učenci jih razvijajo že v predšolskem obdobju, a vseeno ima vsak učenec ob vstopu v 1. razred OŠ različno razvite bralno-pisalne zmožnosti; nekateri že samostojno berejo in zapišejo katero besedo, drugi preberejo le kako besedo in zapišejo katero črko, nekateri pa se z branjem in pisanjem prvič srečajo v šoli. Ravno zato je pomembno, da učitelji oblikujejo individualni načrt opismenjevanja za vsakega učenca in po ugotovljenih zmožnostih posameznika po potrebi izvajajo individualizacijo. Ta pouk učitelji individualizirajo učencem, ki imajo na tem področju primanjkljaje, in tistim učencem, ki so na tem področju nadpovprečni. 
Glavni cilj magistrskega dela je bil pri učencih, ki imajo na področju začetnega opismenjevanja primanjkljaje oziroma so na tem področju nadpovprečni, z individualnim didaktičnim pristopom, tj. z uporabo različnih metod in strategij poučevanja ter za učence zanimivih nalog, doseči napredek na tem področju. Najprej sem pri posameznikih preverila njihove predopismenjevalne zmožnosti, potem pa sem na podlagi ugotovljenega pripravila individualni načrt dela in ga izvajala na daljavo. Cilj magistrskega dela pa je bil tudi ugotoviti, ali je individualizacija na področju začetnega opismenjevanja v 1. razredu OŠ prisotna in kako jo učitelji izvajajo. 
V teoretičnem delu magistrskega dela sem najprej opredelila pojem sporazumevalna zmožnost, ki je eden izmed pomembnejših členov pouka začetnega opismenjevanja, definirala sem  pismenost, podrobneje so predstavljene tudi značilnosti začetnega opismenjevanja in individualizacija v osnovni šoli.
V empiričnem delu magistrskega dela sem uporabila kombinirani raziskovalni pristop, tj. kvantitativno in akcijsko raziskavo. Pri tem sem uporabila deskriptivno opisno metodo pedagoškega raziskovanja. V kvantitativni raziskavi je  60 učiteljic, ki poučujejo v 1. razredu OŠ, rešilo anketni vprašalnik o individualizaciji na področju začetnega opismenjevanja.  V akcijsko raziskavo je bilo vključenih pet učencev 1. razreda ene izmed posavskih osnovnih šol, za katere sem ugotovila, da na področju opismenjevanja izstopajo (ali imajo primanjkljaje ali pa so njihove zmožnosti nadpovprečne).
Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji 1. razreda OŠ večinoma izvajajo individualizacijo pri pouku začetnega opismenjevanja.
Pri učencih, s katerimi sem izvajala ure individualnega pouka na daljavo, se je pokazal napredek – učenci, ki so na preizkusu fonološkega zavedanja ter branja in pisanja imeli nadpovprečne rezultate, so svoje zmožnosti branja in pisanja izboljšali, pri učencih, ki so imeli na področju slušnega razločevanja in razčlenjevanja primanjkljaj, pa se je izboljšala predvsem njihova zmožnost fonološkega zavedanja.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-24 05:05:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129014</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 73675779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
