<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekstrakcijske metode za polarne benzotriazole v trdnih okoljskih vzorcih</dc:title><dc:creator>Kozole,	Evgen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polarni benzotriazoli</dc:subject><dc:subject>ekstrakcijske metode</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>sedimenti</dc:subject><dc:description>Zaradi nenehnega razvoja človeštva in posledično tudi industrije ter želje po tem, da bi zaščitili pridelek, objekte in transportna sredstva, smo v okolje vnesli veliko nepotrebnih in nezaželjenih snovi, ki predstavljajo potencialno tveganje za mikroorganizme, rastline, živali in nenazadnje tudi za človeka samega. V zadnjih letih se je na področju okoljske kemije začel uporabljati relativno nov pojem imenovan »nova onesnaževala« (angl. contaminants of emerging concern), s katerim želimo izpostaviti okoljska onesnaževala, katerim do nedavnega nismo posvečali posebne pozornosti. Sem spadajo farmacevtske učinkovine, droge, pesticidi, prehranski dodatki, nanomateriali itd. Tudi polarne benzotriazole uvrščamo v skupino novih onesnaževal. Gre za organske heterociklične spojine, ki so kemijsko stabilne, dobro topne v vodi in odporne na biorazgradnjo. Njihove povišane koncentracije so največkrat zabeležili v okolici letališč, saj se uporabljajo kot antikorozivna sredstva ter v tekočinah za odstranjevanje ledu in proti zmrzovanju letala. V svojem delu sem izpostavil nekaj ekstrakcijskih tehnik, ki jih uporabljamo za določevanje polarnih benzotriazolov v trdnih okoljskih vzorcih (tla in sedimenti). Izmed vseh se mi zdi pomembno izpostaviti zlasti tiste, ki se jih smatra za »zeleno kemijo« in ki porabijo malo energije, topila in časa. To so ekstrakcija s pomočjo mikrovalov in ultrazvoka, ekstrakcija s superkritičnimi fluidi in ekstrakcija z vročo vodo pri povišanem tlaku. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da gre za razmeroma drage tehnološke postopke, zato njihova uporaba v praksi še ni tako razširjena, vendar lahko predvidevamo, da se bo to spremenilo zaradi tehnološkega napredka, vedno večje okoljske ozaveščenosti in strožje okoljske zakonodaje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-23 13:55:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129011</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 9182</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 75141379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
