<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv Parkinsonove bolezni na izvedbo vsakodnevnih okupacij</dc:title><dc:creator>Bauman,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>vsakodnevne aktivnosti</dc:subject><dc:subject>mobilnost</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>strategije</dc:subject><dc:subject>intervencije</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:description>Uvod: Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, kronična, nevrodegenerativna bolezen, 
ki prizadene bolnika na vseh področjih življenja. Do bolezni pride zaradi pomanjkanja 
dopamina v možganih. Najpogostejši simptomi bolezni so tremor, rigidnost, bradikinezija in 
motnje ravnotežja. Parkinsonova bolezen vpliva na bolnikovo kakovost življenja, saj otežuje 
izvedbo vsakodnevnih aktivnosti. Namen: Zanimalo nas je, kako delovnoterapevtska 
obravnava učinkuje na bolnikovo obvladovanje ožjega in širšega okolja, izvedbo 
vsakodnevnih aktivnosti, mobilnost ter na kakovost življenja. Metode dela: Uporabljen je 
bil kvalitativni pregled strokovne literature. Vključitveni kriteriji so bili: članki objavljeni 
med letoma 2010 in 2021, ki so zajemali obravnavo v delovni terapiji pri bolnikih s 
Parkinsonovo boleznijo. Vključeni so bili angleški članki v polnem obsegu besedila. Za 
prikaz je bil uporabljen diagram PRISMA. Rezultati: Obravnave delovne terapije vplivajo 
na boljšo izvedbo vsakodnevnih aktivnosti, kakovost življenja in tudi boljše obvladovanje 
okolja bolnika. Redna telesna aktivnost vpliva na boljšo funkcionalno zmogljivost. 
Aktivnosti, ki so osredotočene na hojo, mišično moč in gibljivost sklepov, zmanjšajo število 
padcev. Kognitivno-vedenjske intervencije pri bolniku s Parkinsonovo boleznijo izboljšajo 
kakovost življenja, rehabilitacija vestibularne in senzorične percepcije pa pomaga pri 
zmanjšanju težav z ravnotežjem. Tudi aplikacija pripomočka za hranjenje vodi k izboljšanju 
izvedbe aktivnosti hranjenja. Razprava in zaključek: Parkinsonova bolezen je napredujoča 
bolezen, zato je pomembno bolnika napotiti na obravnave delovne terapije že na začetku 
bolezni, ko so simptomi še dobro obvladljivi. Delovni terapevt bo bolniku svetoval o 
pripomočkih in drugih prilagoditvah, mu predlagal primerne aktivnosti glede na njegovo 
individualno zdravstveno stanje in sposobnosti. Za čim bolj samostojno izvajanje dnevnih 
aktivnosti je pomembno ohranjanje motoričnih sposobnosti in funkcije rok.</dc:description><dc:publisher>[T. Bauman]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-22 07:45:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>129006</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 105946</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 73675523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
