Značilnosti in spremembe v socialnih mrežah starih ljudi v času korona virusaDrolc, Maja (Avtor) Dragoš, Srečo (Mentor) staranjestari ljudjesocialna omrežjasocialna oporadružinasosedska omrežjaskupnostno socialno delokoronavirusV magistrskem delu obravnavam in raziskujem značilnosti ter spremembe v socialnih omrežjih starih ljudi v obdobju koronavirusa. Starost in staranje sta socialna konstrukta, o katerih imamo ljudje obilo tako pozitivnih kot tudi negativnih, kontradiktornih, dvoumnih in mešanih predstav. Zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe pa počasi prihajata v ospredje raziskovanih tem ter področij. Hkrati se v Sloveniji kljub temu, da je za nas značilna močna institucionalna naravnanost, srečujemo z vse pogostejšimi željami po preživljanju tretjega življenjskega obdobja v domačem okolju, v krogu svojih najbližjih družinskih članov. Obdobje starosti je že samo po sebi polno izzivov, prilagajanj in učenja novih strategij, s katerimi se ljudje različno soočamo, v zadnjem letu pa nam dodatne izzive prinaša še epidemija koronavirusa. Nova realnost, ki jo kroji koronavirus, je v življenja starih ljudi prinesla dodatne spremembe in dodala številne druge izzive, ki so vidni predvsem na področju socialnega življenja in socialnih stikov, vendar so se z njimi primorani spopasti na svojevrstne in najrazličnejše načine. V prvem delu najprej predstavim teoretični okvir, opredelim starost in staranje, socialna omrežja, socialno oporo, pomen družine za starega človeka, vpetost starih ljudi v medsosedske odnose ter skupnostno socialno delo. Nadaljujem z opredelitvijo metodologije in raziskave, ki je kvalitativna in empirična, v njej pa sem z namenom, da bi čim bolje lahko definirala spremembe in vplive, ki jih je epidemija vnesla v življenja starih ljudi, intervjuvala 8 žensk, različnih starosti, izobrazb in različnih družbenih položajev. Najprej sem se osredotočila na raziskovanje njihovega socialnega življenja in socialnih mrež pred samim pojavom virusa. Raziskala sem pomen, ki ga intervjuvanke pripisujejo socialnim interakcijam na splošno, družinske odnose, medsosedsko povezanost ter se nato usmerila še v raziskovanje vplivov in posledičnih sprememb, ki so jih sogovornice deležne v njihovem vsakdanjiku. Raziskala sem tudi načine soočanja s trenutno situacijo in ugotovila, da največji del njihovih socialnih omrežij predstavljajo prav družinski člani, v nekaj primerih so intervjuvane omenjale tudi prijatelje, vendar pa večinoma socialna omrežja nimajo več kot 10 alterjev. Glede pomoči in opore se prav tako najpogosteje zanašajo na ožje družinske člane. Velika večina sogovornic največ sprememb izpostavlja na področju omejevanja druženj, kar posledično vzbuja občutke osamljenosti in zaprtosti v lasten dom.[M. Drolc]20212021-08-21 09:01:28Magistrsko delo/naloga129002UDK: 316.62:364-053.9VisID: 33909COBISS_ID: 79798787sl