Prospektivna analiza športnih poškodb v odbojkarski ekipi JT Thunders v sezoni 2017/2018Bobek, Petra (Avtor) Sattler, Tine (Mentor) odbojkapoškodbeincidenca poškodbmehanizem poškodbskokiOdbojkarska sezona je za igralce in igralke dolga in naporna. Ko zaključijo klubsko sezono, ima večina še reprezentančne obveznosti, zato so odbojkarji in odbojkarice vse leto zelo obremenjeni in morajo skrbeti, da ostanejo zdravi in nepoškodovani. Vsi razen igralnega mesta libero naredijo različne skoke pri izvajanju servisa, bloka, podaje in napadalnih akcij. Nekaj raziskav na to temo je že bilo narejenih, vendar vsaka z različno bazo podatkov in načini merjenja. Namen naše raziskave je bil analizirati mesta poškodb ter skoke glede na igralno mesto na treningih in tekmah, na koncu pa ugotoviti povezanost skokov s poškodbami. V raziskavo smo vključili dvaindvajset igralcev japonske odbojkarske ekipe JT Thunders: dva podajalca, dva korektorja, devet sprejemalcev in devet blokerjev. Vsi igralci so na vsakem treningu nosili napravo My Vert, s katero smo zbrali podatke o številu in pogostosti skokov. Poškodbe in odsotnost igralcev iz trenažnega procesa je vso sezono beležil njihov trener in nam te podatke posredoval, mi pa smo jih obdelali in s korelacijo izračunali povezavo poškodb s skoki. Analiza je pokazala, da je incidenca poškodb v klubu nizka in da je večja incidenca poškodb na treningih kot na tekmah. Ugotovili smo, da je največ poškodb glede na anatomsko lokacijo na predelu medenice oziroma trtice, malo manj je poškodb ključnice, sledijo poškodbe kolena, komolca, gležnja, stegna ter vratu in prsnice. Največ skokov glede na igralno mesto naredijo podajalci. Na treningih naredijo največ skokov podajalci, blokerji, sprejemalci in korektorji, na tekmah pa podajalci, korektorji, blokerji in sprejemalci. S Spearmanovim koeficientom smo izračunali povezanost skokov s poškodbami in ugotovili, da le-ta ni statistično značilna, kar pomeni, da povezanosti skokov s poškodbami nismo ugotovili. Želimo si, da bi bilo v prihodnje opravljenih še več raziskav na to temo, obenem pa upamo, da bomo tudi v Sloveniji začeli uporabljati takšne naprave, ki bi trenerjem omogočile zbiranje natančnejših podatkov. Te naprave bi veliko pripomogle k načrtovanju trenažnega procesa, k spremljanju obremenitev pri posameznem igralcu na igralnem mestu ter k preprečevanju poškodb.20212021-08-20 07:15:08Magistrsko delo/naloga128971VisID: 32637COBISS_ID: 81481987sl