<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ovrednotenje protibakterijskih lastnosti izbrane serije derivatov 2-piridona</dc:title><dc:creator>Gabrijelčič,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novinec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>antibiotiki</dc:subject><dc:subject>malomolekulske učinkovine</dc:subject><dc:subject>difuzijski antibiogram</dc:subject><dc:subject>interakcije protein – mala molekula</dc:subject><dc:subject>afinitetna kromatografija</dc:subject><dc:description>Širjenje bakterijske odpornosti na antibiotike je v zdravstvu in znanosti vedno večji problem. Za reševanje tega problema je ključno odkrivanje novih spojin s protimikrobnimi lastnostmi, predvsem takih, ki vplivajo na nove celične tarče. V prvem delu diplomske naloge smo zato presejali del knjižnice spojin, sintetiziranih na Katedri za organsko kemijo FKKT UL. Iskali smo biološko učinkovite male molekule – specifično tiste, ki zavrejo rast bakterij (za delo smo uporabili laboratorijski sev bakterije Escherichia coli DH5α). Osredotočili smo se predvsem na derivate 2 piridona, saj je piridonsko ogrodje farmacevtsko pomembno pri iskanju novih zdravilnih učinkovin.
Po osnovnih presejalnih testih smo se osredotočili na bolj natančno karakterizacijo protibakterijskih lastnosti N,N-dietil-6-okso-1,4-difenil-1,6-dihidropiridin-3-karboksiamida in 4-(3-klorofenil)-1-(2-metoksietil)-5-(piperidin-1-karbonil)piridin-2(1H)-ona ter strukturno sorodnih spojin. Za oceno minimalne inhibitorne koncentracije prve spojine smo opazovali odvisnost protibakterijskih lastnosti od koncentracije – pripravili smo serijo redčitev spojine, ki smo jo dodajali bakterijski kulturi E. coli DH5α v tekočem gojišču. Izvedli smo tudi difuzijske antibiograme šestih strukturno sorodnih spojin in pripravili rastne krivulje E. coli DH5α v tekočem gojišču LB, v katero smo dodali izbrane spojine.
Pri iskanju novih tarč iščemo interakcijski par malomolekulske učinkovine in biološke makromolekule. Če izhajamo iz znanih spojin in iščemo njihove tarče, pogosto uporabljamo tehnike afinitetne kromatografije. Zato smo v drugem delu diplomske naloge izvedli afinitetni kromatografiji na kolonah z vezanima ligandoma z benzenovim (4-(2-aminoetil)-5-hidroksi-1-fenil-1H-pirazol dihidroklorid) oziroma cikloheksilnim (4-(2-aminoetil)-5-hidroksi-1-cikloheksil-1H-pirazol dihidroklorid) obročem. Na kolono smo nanašali celični lizat bakterijske kulture E. coli MG1655 (divji tip). Dobljene vzorce smo analizirali z NaDS-PAGE in rezultate primerjali z dvema skupinama rezultatov, ki so bili pridobljeni iz predhodnih eksperimentov. Opazovali smo razliko med vzorci lis po elektroforezni analizi vzorcev afinitetnih kromatografij, izvedenih v okviru te diplomske naloge, afinitetnih kromatografij, izvedenih z istimi kolonami, vendar z lizatom človeških celic celične linije U937, ter afinitetnih kromatografij, izvedenih s kolono z vezanim ligandom 4-(2-aminoetil)-1-(piridin-2-il)-1H-pirazol-5-ol (ki namesto piridonskega, benzenovega ali cikloheksilnega obroča vsebuje piridinski obroč) in lizatom celic bakterije E. coli DH5α.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-18 09:25:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128925</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15783</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 74874883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
