<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Različnost v učbenikih osnovnih šol</dc:title><dc:creator>Rezelj,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorc Maver,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>različnost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala, kako izbrani učbeniki od 1. do 9. razreda slovenskih osnovnih šol odsevajo različnost ter na kakšen način in kako pogosto jo predstavljajo. Pri tem sem se osredotočila na manjšinsko kulturno pripadnost, različnost družinskih oblik, v tem kontekstu tudi na spolno usmerjenost ter na način obravnavanja otrok s posebnimi potrebami. Različni avtorji poudarjajo funkcijo šole kot institucije, ki reproducirajo že obstoječe družbene odnose, za katere je značilen neenakovreden odnos med večino in manjšinskimi družbenimi skupinami, ki temelji na vzpostavljanju »drugosti«. Raziskave, ki so že bile narejene na tem področju, kažejo na to, da so določene družbene skupine v vsebinah učbenikov še vedno spregledane oziroma se pojavljajo manj pogosto ali pa uporabljeni govor prispeva k njihovi družbeni izključenosti. Za svojo analizo izbranih učbenikov sem uporabila deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja in pri tem uporabila kvalitativno tehniko – analizo dokumentov, pridobljene podatke pa obdelala na nivoju deskriptivne statistike (frekvenčne distribucije). Analizirala sem tako tekstovno kot slikovno gradivo ter na ta način ugotavljala, ali so v primerjavi z ugotovitvami prejšnjih raziskav še prisotne možne vsebinske izboljšave. Ugotovila sem, da so učbeniki v glavnem še vedno enokulturni, kar se kaže predvsem v tem, da v izbranih učbenikih ni prezentacij mavričnih družin, malo je tudi prezentacij posvojitvenih družin in istospolne usmerjenosti, pri kateri se v glavnem utrjuje že obstoječi diskurz o tem, da je to deviantna oblika spolne usmerjenosti. V kontekstu narodnostne, rasne in etnične pripadnosti se prezentacije v glavnem osredotočajo na prikaz globalne kulturne raznolikosti, manj pa v kontekstu Slovenije, otroci s posebnimi potrebami pa so načeloma še vedno prikazani kot gibalno ovirani, kot taki pa v vlogi pasivnih posameznikov, ki jim je treba pomagati. Analizirani učbeniki torej v večini še vedno ne prikazujejo celostne podobe družbene različnosti, zato so spremembe iz vidika učbeniških vsebin še vedno potrebne. Te so predvsem potrebne na področju vključevanja različnih oblik družin, istospolne usmerjenosti, vključevanja reprezentacij, ki bodo otroke s posebnimi potrebami prikazale kot aktivne posameznike, z močmi, interesi in željami, pa tudi vključevanja kulturnih značilnosti oziroma navad ter običajev priseljencev in Romov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-24 05:09:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128719</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 71298563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
