<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Gibalne zgodbe kot spodbuda za gibalno-plesno ustvarjanje predšolskih otrok</dc:title><dc:creator>Šubic,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu predstavim umetnost kot del Kurikuluma za vrtce, v katerega uvrščamo tudi plesno umetnosti. Nato predstavim cilje plesne umetnosti in opredelim ples ter plesnost in se pri tem osredotočim tudi na vlogo odraslega. Drugo poglavje teoretičnega dela vsebuje pomen ustvarjalnega gibanja na otrokov celostni razvoj, predstavim elemente plesa in plesne spodbude, na kratko opišem specifične metode pri plesni umetnosti in naštejem ter opredelim vrste gibno-plesnih dejavnosti. V zadnjem poglavju teoretičnega dela opišem gibalne zgodbe, njihove cilje, vlogo vzgojitelja in otrokovo ustvarjalnost.
Empirični del diplomskega dela je sestavljen iz analize in interpretacije polstrukturiranega intervjuva in analize zbranih gibalnih zgodb. V raziskavo so bile vključene štiri vzgojiteljice iz vrtca Železniki. 
Namen diplomskega dela je bil raziskati, v kolikšni meri vzgojiteljice otrokom prepustijo ustvarjalni proces pri izvedbi gibalnih zgodb, kako načrtujejo in izvajajo gibalne zgodbe ter kako otroci sprejmejo ponujene gibalne zgodbe. Zanimalo me je, ali vzgojiteljice prepoznajo gibalno zgodbo kot spodbudo za gibalno-plesno ustvarjanje predšolskih otrok. Želela pa sem tudi ugotoviti, ali vzgojiteljice pri načrtovanju in izvajanju gibalnih zgodb naletijo na kakšno težavo. 
Preko pisanja diplomskega dela sem ugotovila, da intervjuvane vzgojiteljice otrokom pri izvajanju gibalnih zgodb prepustijo ustvarjalni proces in gibalne zgodbe prepoznajo kot spodbudo za gibalno-plesno ustvarjanje predšolskih otrok. Intervjuvanim vzgojiteljicam načrtovanje in izvajanje gibalnih zgodb ne predstavljata nobenih težav, ponujene gibalne zgodbe pa otroci dobro sprejmejo. Vzgojiteljice se za uporabo gibalnih zgodb večinoma odločijo, ker so jim zgodbe blizu in z njimi lahko spodbujajo otrokovo ustvarjalnost, preko tega pa otrok spoznava svoje telo, ga raziskuje in z njim ustvarja nove gibalno-plesne motive.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-24 05:09:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128711</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 71235843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
