<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Antična naselbina v Vodicah pri Ljubljani</dc:title><dc:creator>Škerjanec,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaspari,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vodice</dc:subject><dc:subject>rimsko obdobje</dc:subject><dc:subject>rimska keramika</dc:subject><dc:subject>Rimljani</dc:subject><dc:subject>antika</dc:subject><dc:subject>rimsko podeželje</dc:subject><dc:subject>vila rustika</dc:subject><dc:subject>vikus</dc:subject><dc:subject>bronasta doba</dc:subject><dc:description>Avtor v nalogi interpretira arheološke ostaline in plasti ter spremljajoče drobno gradivo, ki je bilo v okviru zaščitnih izkopavanj v letih 2014 in 2015 odkrito na lokaciji občinskega centra v Vodicah pri Ljubljani. V ospredju stojijo rimskodobne najdbe in strukture, vendar so v obdelavo in interpretacijo vključeni tudi prazgodovinski in mlajši odkriti elementi. V prvem delu se osredotoči na zgodovino raziskav in geografsko ter geološko podobo obravnavanega prostora. Sledi interpretacija odkritih prazgodovinskih in antičnih struktur. Gre za kamnite temelje, vkope stojk ali soh, ognjišča, peči, vodohran, odpadne jame in ruševinske strukture, za katere domneva, da predstavljajo ostaline rimskodobne podeželske vile ali večje naselbine vaškega značaja.

V nadaljevanju avtor obravnava drobno gradivo, ki vključuje predvsem keramične najdbe ter manj pogoste kovinske, steklene in kamnite predmete. Na podlagi analize gradiva ugotovi, da je bilo območje raziskav prvič obljudeno v bronasti dobi v okviru horizonta Oloris-Podsmreka. Največji del odkritih najdb spada v rimsko obdobje, v širok kronološki okvir od 1. do konca 4. ali začetka 5. stoletja.

Avtor ugotovi, da se največja koncentracija rimskodobnih struktur nahaja znotraj okoli 85,84 x 56,24 metrov velikega dvoriščnega prostora, zamejenega z obodnim zidom. Na skrajnem severovzhodnem in jugozahodnem vogalu dvorišča sta bili delno raziskani dve pravokotni stavbi s suhozidnimi temelji in leseno nadgradnjo. Znotraj dvorišča so se nahajale peči, odpadne jame, vodohran in stojke lesenih struktur. Avtor na podlagi analize najdb ugotovi, da so se na dvorišču izvajale številne obrtne dejavnosti, povezane z samooskrbo naselbine. Na podlagi odsotnosti objektov bivalnega značaja domneva, da v letih 2014/2015 raziskano območje predstavlja gospodarski del (pars rustica) naselbine. Domneva, da se je stanovanjski del naselbine (pars urbana) nahajal na lokaciji bližnjega pastoralnega doma, kjer so raziskave leta 2010 odkrile ostanke zidanih struktur z več manjšimi prostori in deli luksuzne opreme (mozaiki).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-22 07:15:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128642</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 472780</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
