<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča in strahovi učiteljev razrednega pouka glede vključevanja otrok s posebnimi potrebami v osnovno šolo v povezavi s fazami profesionalnega razvoja</dc:title><dc:creator>Drobnič,	Diana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrtnik Vitulić,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gradišek,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>troci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>Večina otrok s posebnimi potrebami (OPP) je še pred desetletjem obiskovala posebne šole, danes pa se OPP večinoma šolajo v rednih osnovnih šolah. Takšen način šolanja je za učitelje zahteven, saj je poučevanje potrebno prilagoditi vsem posebnostim otrok.  
V magistrskem delu so nas zanimala stališča učiteljev razrednega pouka do vključevanja OPP v redne osnovne šole, in strahovi, s katerimi se učitelji pri tem vključevanju srečujejo. Podrobneje smo želeli ugotoviti, ali se učiteljeva stališča o vključevanju OPP v redne osnovne šole in strahovi, povezani z omenjenim vključevanjem, razlikujejo glede na faze profesionalnega razvoja, v katerih se učitelji nahajajo. V raziskavo je bilo vključenih 126 učiteljev razrednega pouka, ki so poučevali v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Podatke smo zbrali z vprašalnikom, ki smo ga prilagodili po že oblikovanem vprašalniku za ugotavljanje stališč in strahov učiteljev na področju vključevanja skupin OPP v osnovne šole (Kokić, 2018). S petimi učitelji razrednega pouka, ki so bili v različnih fazah profesionalnega razvoja, smo izvedli tudi polstrukturirane intervjuje, v katerih smo jih spraševali o poznavanju skupin OPP in načinih dela z njimi, o dejavnikih, ki ovirajo vključevanje OPP v redno osnovno šolo, ter o njihovih izkušnjah in strahovih pri delu z OPP.  
Analiza rezultatov vprašalnikov in intervjujev je pokazala, da se učitelji najmanj strinjajo z vključenostjo otrok z motnjami v duševnem razvoju v redne osnovne šole, najbolj pa se strinjajo z vključenostjo dolgotrajno bolnih otrok v redne osnovne šole. Učitelji se čutijo najmanj strokovno usposobljene za delo z otroki z motnjami v duševnem razvoju, najbolj pa za delo z otroki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Učitelji so navedli, da razmeroma pogosto prilagajajo posamezne načine poučevanja OPP, npr. tako, da otrokom omogočijo podaljšan čas za delo. Dve tretjini učiteljev sta navedli, da se pri vključevanju OPP v razred soočajo z različnimi težavami, kot so pomanjkanje zadostne podpore, nepoznavanje značilnosti posameznih skupin OPP in načinov dela z njimi ter nesodelovanje staršev pri delu z OPP. Rezultati so pokazali, da je učitelje dokaj strah dela z OPP, med vsemi skupinami OPP pa jih je najbolj strah dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju, najmanj pa dela z otroki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Učitelji, ki se nahajajo v različnih fazah profesionalnega razvoja, se nekoliko razlikujejo v stališčih do vključevanja OPP v redne osnovne šole in v strahovih, ki jih pri delu z OPP doživljajo. Na primer učitelji, ki so bili v 2. fazi profesionalnega razvoja, so imeli v primerjavi z učitelji v preostalih fazah profesionalnega razvoja najbolj pozitivna stališča do vključevanja otrok z motnjami v duševnem razvoju v redne osnovne šole. Nekatere razlike med učitelji v različnih fazah profesionalnega razvoja so se pokazale tudi pri samooceni strokovne usposobljenosti za delo z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami, pri dveh načinih prilagajanja dela z OPP (podaljšan čas za delo in uporaba alternativnih metod poučevanja), pri doživljanju strahu pri delu z otroki z avtističnimi motnjami in v primeru, da bi učiteljevo delo z OPP natančneje spremljal tudi ravnatelj.  
Z raziskavo smo ugotovili, da so stališča in strahovi učiteljev razrednega pouka do vključevanja OPP v redne osnovne šole povezani s posamezno skupino OPP. Njihova stališča in strahovi do posameznih skupin OPP so odvisni predvsem od osebnostnih značilnosti učiteljev, njihovih izkušenj in strokovne usposobljenosti za delo z OPP. Prav zaradi tega je za učitelje pomembno, da imajo ustrezno oblikovana stališča do OPP pa tudi dovolj znanj in spretnosti, da lahko kakovostno delajo z njimi.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-22 04:38:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128627</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 70908163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
