<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prepoznavanje obporodnih duševnih motenj</dc:title><dc:creator>Kržič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Strmec,	Bojana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>babica</dc:subject><dc:subject>porodnica</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju ter učinkovito in plodno dela. Ženske se v predporodnem obdobju srečajo s telesnimi in duševnimi spremembami. Nosečnost, porod in poporodno obdobje so obdobja, kjer je ženska izpostavljena stresu in tesnobi. Kar 15–25 % žensk se v teh obdobjih sreča z duševnimi motnjami. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti najpogostejše duševne motnje v obporodnem obdobju in poudariti pomembnost zgodnjega prepoznavanja le-teh. S pomočjo ankete smo pridobili podatke, kako babice prepoznavajo duševne motnje, katere znake opazujejo in koliko pozornosti posvetijo »SZO/EURO lestvici dobrega počutja«. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in preučevanje tuje ter domače strokovne literature. V empiričnem delu diplomskega dela je uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja. Za raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnjevale babice v porodnem bloku Porodnišnice Ljubljana.  Literaturo smo iskali preko podatkovnih baz PubMed, Medline, Cinahl, Google Učenjak, DiKUL in fizično v knjižnici Zdravstvene fakultete v Ljubljani. Rezultati: Babice se v porodnem bloku srečujejo s porodnicami, ki imajo duševne motnje v kar 24,6 %. Stisko prepoznajo preko nemira v pogovoru, nenehnega premikanja, tahikardije in tresočega glasu. Dobri dve tretjini babic porodnico vpraša po duševnih motnjah, kadar opazijo določen znak, kar 38 % pa jih tega ne vpraša. Kar 92 % anketiranih se strinja, da je opazovanje duševnega zdravja pomembno, lestvico dobrega počutja pozna samo 12 % babic. Ta lestvica je izpolnjena v 23 % s strani porodnic. Razprava in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da med mlajšo in starejšo generacijo ni bistvene razlike pri prepoznavanju duševnih motenj. Večina babic, zaposlenih v porodnem bloku Porodnišnice Ljubljana, ne pozna lestvice dobrega počutja. Ugotovili smo, da so na duševne motnje pozorne le, če je postavljena diagnoza oz. je napisano v materinski knjižici, prav pa bi bilo, da so na to pozorne pri vsaki porodnici. Večina anketiranih je mnenja, da imajo premalo znanja o duševnem zdravju. Da bi to izboljšali, je potrebno duševno zdravje vključiti v celostno obravnavo nosečnice in dodati klinično/negovalno pot za porodnice z duševnimi motnjami, težavami.</dc:description><dc:publisher>[E. Kržič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-17 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128530</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104647</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 70639363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
