<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomanjkanje gibljivosti v notranji rotaciji in poškodbe ramenskega sklepa</dc:title><dc:creator>Perušek,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glenohumeralni deficit</dc:subject><dc:subject>notranja rotacija</dc:subject><dc:subject>tenis</dc:subject><dc:subject>gibljivost</dc:subject><dc:description>Bolečine v rami pri športnikih, ki zahtevajo mete, udarce ali servis nad ravnino glave so pogoste, razlogov zanje pa je veliko. Do poškodb pride zaradi ekstremnih položajev rame, velikega števila ponavljajočih gibov ter obvladovanja velikih sil za dosego čim boljšega rezultata. Najbolj tvegana je faza zaustavljanja, ko so ekscentrično obremenjeni zunanji rotatorji rame (Kamonseki, Cedin, Habechian, Piccolomo in Camargo, 2018).

Zaradi velikega nabora možnosti, ki lahko privedejo do omenjenih bolečin, smo se v tej nalogi osredotočili na pomen gibljivosti notranje in zunanje rotacije rame pri igralcih tenisa. Pridobili smo podatke 73 tenisačev, starih med 10 in 29 let. Vsak je izpolnil vprašalnik, s pomočjo katerega smo dobili splošne podatke (spol, starost, višina, teža, ITM, dominantnost roke), trenažne podatke in podatke o morebitnih poškodbah rame. Vsakemu smo z uporabo elektronskega inklinometra (merilec nagiba) izmerili aktivno maksimalno notranjo in zunanjo rotacijo rame. O poškodbah rame je poročalo 36 (49 %) tenisačev s povprečnim trenažnim stažem 8 let in pogostostjo treningov 6x/teden.

V raziskavi smo preverili, ali imajo naši preizkušanci na dominantni strani manjšo notranjo in večjo zunanjo rotacijo, kot na nedominantni strani, kot je to značilno za športe, pri katerih se izvaja mete in udarce nad višino glave, kar smo tudi potrdili. Glavni namen raziskovalne naloge pa je bil ugotoviti, ali je patološki GIRD povezan s težavami v rami in ker več avtorjev definira GIRD različno, smo izbrali tri in jih med seboj primerjali. Prav tako smo želeli preveriti, ali je s poškodbami v rami povezan še kakšen drug dejavnik kot npr. trenažna obremenitev, trenažni staž ter spol.

Po opravljeni raziskavi nismo prišli do nobene statistično pomembne povezanosti med pojavnostjo poškodb rame in katerimkoli drugim dejavnikom tveganja zanje. Menimo, da bi lahko dobili drugačne rezultate, če bi zajeli večji vzorec. Ne glede na to smo prepričani, da je treba zaradi kompleksne zgradbe ramenskega obroča v primeru poškodb gledati širšo sliko in upoštevati čim več dejavnikov, ki lahko vplivajo na bolečine oziroma poškodbe rame.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-16 07:15:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128506</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 32083</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 74353923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
