<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rimsko kazensko pravo in njegov vpliv na pravni razvoj v Evropi</dc:title><dc:creator>Ranzinger,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kambič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rimsko kazensko pravo</dc:subject><dc:subject>vplivi rimskega kazenskega prava</dc:subject><dc:subject>rimsko-kanonski postopek</dc:subject><dc:subject>recepcija rimskega prava</dc:subject><dc:subject>ius commune</dc:subject><dc:subject>pravna znanost.</dc:subject><dc:description>Delo je namenjeno prikazu rimskega kazenskega prava in njegovemu vplivu v evropskem pravnem prostoru po propadu Rimskega imperija. Zaradi obsežnosti časovnega in geografskega okvira predmeta preučevanja so v vsakem izbranem obdobju predstavljene le glavne lastnosti prava in zgodovinske okoliščine. 

Največji vpliv rimskega prava na kazenskopravnem področju je mogoče zaznati pri srednjeveškem cerkvenem postopku, imenovanem kar rimsko-kanonski postopek, katerega osnova je rimski postopek iz obdobja principata in dominata. Po vzoru rimskega postklasičnega prava je cerkveni postopek za zatiranje krivoverstva uvedel torturo in s prehodom v prakso italijanskih mestnih sodišč ter pravno teorijo odločilno vplival na nadaljnji pravni razvoj v Evropi. 

Največji odstop od rimskega prava v Bizantinskem cesarstvu,  kjer je Justinijanovi kodifikaciji kot prva v vrsti zakonikov sledila Ekloga, je možno zaznati ravno na področju kazenskega prava.

Na območju propadlega zahodnega dela Rimskega imperija se je v konec 11. stoletja vzbudilo ponovno zanimanje za rimsko pravo, ki je bilo v procesu imenovanem recepcija sprejeto v pravo srednje in zahodne Evrope. Z delovanjem pravnih šol in teoretičnim pristopom k preučevanju Justinijanove kodifikacije so italijanski in delno francoski juristi razvili pravno znanost oziroma znanstveno metodo, ki je bila recipirana v različne dele Evrope. Na prenos pravnega znanja širom Evrope je vplivalo šolanje pravnikov na univerzah, ki so postali nosilci občega prava. V obdobju prvih kodifikacij kazenskega prava je ius commune kot rezultat recepcije predstavljalo osnovo za poenotenje in se je odrazilo v takratni zakonodaji.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-15 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128495</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 97533</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 70742019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
