<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IKONOGRAFIJA MINLJIVOSTI V ANGLEŠKIH NAGROBNIKIH 15. STOLETJA: TIP TAKO IMENOVANIH TRANSI NAGROBNIKOV</dc:title><dc:creator>Misson,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>transi nagrobnik</dc:subject><dc:subject>nagrobni spomeniki</dc:subject><dc:subject>mrtvaška ikonografija</dc:subject><dc:subject>ikonografija minljivosti</dc:subject><dc:subject>angleško poznogotsko kiparstvo</dc:subject><dc:description>T. i. transi nagrobnik je tip cerkvenega spomenika, ki naročnika prikazuje v podobi bolj ali manj razpadlega trupla. Gre za večplasten spomenik, ki združuje krščanske nazore o telesu, ki je grešno in minljivo, v nasprotju z dušo, ki je večna in nepokvarljiva. V povezavi z  naraščajočo tesnobo v srednjem veku, ki je po eni strani posledica črne smrti in vojn ter po drugi strani nelagodja zavoljo pridobljenega bogastva, ki pokojniku onemogoča dostop v nebesa, se je pri pripadnikih elite razvila potreba po izražanju skesanosti in ponižnosti. V tem smislu lahko transi nagrobnik razumemo kot 'orodje' za samo-ponižanje visokih dostojanstvenikov pred Bogom in kot utelešeno prošnjo po molitvah za dušo, ujeto v mukah vic, kar morda truplo na nagrobniku dejansko simbolizira. Hkrati so se naročniki skozi javno goloto prilikovali svetnikom in Kristusu, ki so bili pred tem z redkimi izjemami edini v cerkvenem prostoru upodobljeni brez oblačil. V primerjavi z ostalimi tipi mrtvaške ikonografije, pri katerih vsebinski poudarek leži na Smrti kot uničujoči, preteči sili, pri transi nagrobnikih ne gre za personifikacijo Smrti, ampak za upodobitev točno določenega posameznika. Ti spomeniki niso le moralizirajoča dela, ki bi gledalca opozarjala na neizbežnost smrti, ampak ob naštevanju dosežkov in uspehov naročnika v epitafih opozarjajo na ponižanje fizičnega, v smrti minljivega telesa. Pomen transi nagrobnikov se je skozi čas spreminjal. Pod vplivom humanizma in individualizma v 16. in 17. stoletju nagrobnik ne izraža več boječega upanja na odrešitev, ampak je vanjo prepričan.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-12 07:15:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128409</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 472654</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
