<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Okoljski dejavniki razvoja sladkorne bolezni tipa 1</dc:title><dc:creator>Valentinčič,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovc,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtoimunost</dc:subject><dc:subject>črevesna mikrobiota</dc:subject><dc:subject>epigenetika</dc:subject><dc:subject>imunski sistem</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>probiotiki</dc:subject><dc:subject>prebiotiki</dc:subject><dc:subject>sladkorna bolezen tipa 1</dc:subject><dc:subject>živčni sistem</dc:subject><dc:description>V zadnjih petdesetih letih je zelo narasla incidenca sladkorne bolezni tipa 1 (SBT1), ki je zdaj druga najbolj pogosta avtoimunska bolezen pri otrocih. Raziskave so pokazale, da so pri razvoju sladkorne bolezni lahko pomembni tako genetski kot okoljski dejavniki ter zaradi sodobnega sloga življenja spremenjena prehrana. Ta lahko vpliva na epigenetsko regulacijo genoma in tudi na sestavo prebavne mikrobiote, ki lahko imata vlogo v patogenezi razvoja sladkorne bolezni tipa 1. Eden izmed možnih mehanizmov je medsebojno vplivanje živčnega in imunskega sistema ter mikrobiote prek mikrobnih metabolitov, ki tudi spodbudijo izražanje IL-22, enega ključnih citokinov za ohranjanje prebavne homeostaze in preživetje beta celic v trebušni slinavki. Pri mikrobnih metabolitih je kritično predvsem pomanjkanje kratkoverižnih maščobnih kislin, ki je posledica disbioze in sprememb v prehrani v prvih mesecih življenja. Obstaja vedno več dokazov, da poleg genetskih dejavnikov tudi okoljski igrajo pomembno vlogo pri sprožitvi avtoimunostnega procesa proti Langerhansovim otočkom. Novo znanje o okoljskih in metabolnih biooznačevalcih lahko po eni strani uporabimo za napovedovanje pojava in napredovanja sladkorne bolezni tipa 1, po drugi strani pa za razvoj novih terapij, ki so osredotočene na spreminjanje razmerja različnih rodov bakterij v prebavilih in ponovno vzpostavitev epigenetskih modifikacij, ki so značilne za zdrave ljudi.</dc:description><dc:publisher>[K. Valentinčič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-11 07:15:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128399</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 606:616.379-008.64:577.27(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 191396</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 70014467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
