<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava usvojenega praktičnega znanja prve pomoči s pomočjo spletne učilnice in v kabinetu: primer stabilnega bočnega položaja za nezavestnega</dc:title><dc:creator>Nartnik,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ficzko,	Jelena	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>stabilni bočni položaj</dc:subject><dc:subject>nezavest</dc:subject><dc:subject>prva pomoč</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>klasično izobraževanje</dc:subject><dc:subject>e-učenje</dc:subject><dc:description>Uvod: V letu 2020 je informacijsko-komunikacijska tehnologija zaradi razglašene epidemije Covid-19 v večji meri nadomestila izobraževanja v učilnici. Tako se je tudi izvedba študijskih programov Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani skoraj v celoti prenesla na splet. Pomembna kompetenca, ki jo morajo študenti Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani usvojiti v okviru prve pomoči, je stabilni bočni položaj za nezavestnega. V času izobraževanja »na daljavo« se tega položaja učijo s pomočjo spletne učilnice. Ob tem se pojavlja vprašanje razlik v doseganju učnih ciljev med učenjem postopka preko spletne učilnice in učenjem na vajah v kabinetu. Namen: Primerjati usvojeno praktično znanje prve pomoči na primeru stabilnega bočnega položaja za nezavestnega preko spletne učilnice z učenjem v kabinetu. Metode dela: Uporabljena je bila eksperimentalna metoda dela. Podatke smo zbirali s pomočjo ocenjevalnega lista, s katerim smo evalvirali izveden položaj za nezavestnega. Vsi študenti so imeli najprej možnost poslušanja »on-line« predavanja o tematiki. Nato so študenti prve skupine po ogledu video posnetka v spletni učilnici izvedli stabilni bočni položaj na prostovoljcu, ga fotografirali, posnetek pa naložili v spletno učilnico. Druga skupina študentov je prisostvovala demonstraciji na vajah v kabinetu na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Po usvojenem znanju je vsak študent izvedel položaj za nezavestnega na prostovoljcu, kar smo fotografirali, posnetek pa je bil podlaga za evalvacijo. Vzorec populacije je bil 100 študentov (50 iz prve in 50 iz druge skupine). Dobljeno število točk (od 5 – nezadostno do 10 – odlično) obeh skupin smo primerjali s t-testom za neodvisne vzorce (s pomočjo programa za statistično obdelavo podatkov SPSS). Rezultati: Povprečna ocena izvedenih položajev »na daljavo« je bila 7,3, v kabinetu pa 8,9, kar je bila statistično značilno višja ocena. Razprava: Študenti druge skupine so v primerjavi s svojimi kolegi iz prve skupine prikazali višjo raven praktičnega znanja tako pri izvedbi položaja kot tudi v kategoriji zagotavljanja proste dihalne poti. Zaključek: Ugotovili smo, da študenti višjo raven praktičnega znanja prve pomoči usvojijo v kabinetu. Na področju usposabljanja iz prve pomoči se tako soočamo z izzivom, kako možnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije izkoristiti na način, da bodo študenti poleg teoretičnih vsebin lahko »na daljavo« usvojili tudi višjo raven praktičnega znanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Nartnik]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-09 07:45:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128336</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 104605</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 69789443</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
