<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza učinkov interventnih ukrepov med epidemijo Covid-19 za samozaposlene</dc:title><dc:creator>Gajšek,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanimirović,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Covid-19</dc:subject><dc:subject>interventni ukrepi</dc:subject><dc:subject>samozaposleni</dc:subject><dc:subject>odlog davčnih obveznosti</dc:subject><dc:subject>oprostitev prispevkov</dc:subject><dc:description>Samozaposleni, kot samostojni podjetniki in posamezniki z dejavnostjo na trgu, ponujajo storitve samostojno in neodvisno, glaven vir prihodka ter pogoj za preživetje pa je njihov dobiček, pridobljen na podlagi opravljanja te dejavnosti.
S tem ko je Republiko Slovenijo (v nadaljevanju RS) v marcu 2020 presenetila epidemija Covid-19, je Državni zbor (v nadaljevanju DZ) pričel s sprejemanjem ukrepov za omilitev posledic le-te. Samozaposleni so ustavili delo, zaradi česar so mesec za mesecem izgubljali dobiček, DZ pa je za zmanjšanje njihove nelikvidnosti sprejemal zakone, s pomočjo katerih so lahko mirneje čakali na ponoven zagon slovenskega gospodarstva.
Ker so se ti posamezniki znašli pred najzahtevnejšim obdobjem svojega poslovnega življenja, sem s primerjalno metodo pregleda prvih štirih paketov interventnih zakonov, sprejetih med 20. marcem in 9. julijem 2020 analizirala podatke, pridobljene s strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS).
Analizirani podatki se nanašajo na ukrep odloga davčnih obveznosti, na ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka in na ukrepa odloga plačila ter oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost. Glede na ugotovljeno sta bili zavrnjeni obe hipotezi, zastavljeni na predpostavkah, da je večina samozaposlenih uveljavljala odlog oddaje davčnega obračuna in oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost.
Prispevek naloge vidim v dejstvu, da gre za analizo nečesa novega, še ne analiziranega. To delo lahko postane temelj nadaljnjih analiz, v katerih nastanek ne dvomim, saj nam področje na to temo zaradi trajanja, obsega in dolgotrajnega vpliva epidemije, v prihodnje ponuja veliko možnosti številnih raziskav.</dc:description><dc:publisher>[M. Gajšek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-08 11:35:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128316</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.102.12:336.747.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16746</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 69865475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
