<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vljudnostne strategije v španskih in nemških televizijskih pogovornih oddajah o koronavirusu</dc:title><dc:creator>Kenk,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Arh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pihler Ciglič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vljudnostne strategije</dc:subject><dc:subject>nebesedno sporazumevanje</dc:subject><dc:subject>televizijske pogovorne oddaje</dc:subject><dc:subject>španščina</dc:subject><dc:subject>nemščina</dc:subject><dc:description>Pričujoče magistrsko delo obravnava vljudnost in vljudnostne strategije s pragmatičnega vidika, kar pomeni, da v središče ne postavlja primernega načina obnašanja ali družbenega vedenja, temveč se osredotoča na vljudnost kot na načelo, ki nadzoruje in določa človeško sporazumevanje. Vljudnost je torej pojav, ki sogovornikom omogoča uspešno in učinkovito sporazumevanje. Govorci si namreč praviloma prizadevamo za harmonijo med soudeleženimi v interakciji, saj imajo sporazumevalna dejanja določene cilje, ki jih želimo doseči, uspeh komunikacije pa je odvisen tudi od družbenih okoliščin. Uporaba vljudnostnih strategij torej lahko prispeva k družbenemu ravnovesju v komunikacijski situaciji in omogoča sodelovanje. Poleg vzpostavitve in ohranjanja stika s sogovorcem je govorčev sporazumevalni namen praviloma tudi ohranitev lastne in sogovornikove podobe (kot pokaže že Goffman). Da bi želene cilje dosegel, mora poseči po strategijah, ki mu omogočajo, da omili ilokucijsko moč govornih dejanj, ki bi sicer lahko ogrožala podobo njegovega sogovorca in celo prekinila komunikacijo. 
V pričujoči nalogi se osredotočimo na rabo vljudnostnih strategij v govorjenem diskurzu, in sicer v televizijskih pogovornih oddajah o koronavirusu na španski in nemški televiziji. Izbrane so bile štiri televizijske razprave, dve v španščini in dve v nemščini. Namen magistrskega dela ni posploševati dobljenih rezultatov, temveč predvsem opazovati in analizirati vedenje in način govora vseh udeležencev v oddajah, analizirati uporabljene vljudnostne in/ali nevljudnostne strategije ter z njimi povezane elemente neverbalne komunikacije. Natančno sem analizirala vse štiri oddaje in primerjala dobljene rezultate med seboj, tudi upoštevajoč različni kulturni okolji, v katerih so oddaje nastale. Cilj analize je bil identificirati primere, ki omogočijo raznolik vpogled v različne vljudnostne strategije (verbalne in neverbalne) z vidika dveh različnih kultur, ter izpostaviti njihov pomen tako v sporazumevanju na javni televiziji kot tudi v vsakdanjem življenju.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-08 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128268</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 472576</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 71423747</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
