<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rekonstrukcija 3D modelov iz mikrotomografskih slik arheoloških objektov</dc:title><dc:creator>Guček Puhar,	Enej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Solina,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Erič,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>računalniški vid</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina(CH)</dc:subject><dc:subject>računalniška tomografija (CT)</dc:subject><dc:subject>mikroračunalniška tomografija (μCT)</dc:subject><dc:subject>iterativni algoritem (IA)</dc:subject><dc:subject>3D rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>prostorninski 3D model</dc:subject><dc:subject>MatLab</dc:subject><dc:subject>MeshLab</dc:subject><dc:subject>CloudCompare</dc:subject><dc:subject>arheologija</dc:subject><dc:subject>paleolitska lesena konica</dc:subject><dc:subject>deformacijska analiza</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:description>Uvajanje informacijskih tehnologij v arheološko delo je vplivalo v 21. stoletju na to,
da sta Londonska listina in Seviljska načela 3D modeliranje in digitalizacijo priporočili
kot mednarodni standard arheološke dokumentacije. 3D modeli so trajni nosilci številnih
informacij o predmetu, ki jih lahko arheologi preiskujejo, vrednotijo in primerjajo, ne da
bi pri tem predmete poškodovali ali uničili. Večina 3D modelov je v arheologiji izdelana
s fotogrametrijo, snemalniki na strukturirano svetlobo ali z laserskimi snemalniki. Delo
hipotetično predpostavlja, da površinski 3D modeli ne zagotavljajo potrebnih informacij
za celostno obravnavo in vrednotenje arheoloških ostalin. Popolnejšo informacijo lahko
zagotovi le prostorninski 3D model. Tega je mogoče neinvazivno rekonstruirati iz mikrotomografskih slik.
V magistrskem delu sta opisana primera zasnove dveh iterativnih algoritmov za rekonstrukcijo prostorninskih 3D modelov iz dvodimenzionalnih mikrotomografskih slik.
Algoritma sta izdelana s programskim paketom za numerično analizo MatLab. Prilagojena sta konkretnim arheološkim ciljem raziskovanja (deformacijska in volumetrična analiza; 4D analiza; prepoznavanje in mikrolokacija poškodb, deformacij, razpok in lomov).
Oblak točk in triangulacijska mreža prostorninskega 3D modela vsebujeta veliko število
informacij, ki kvalitativno dopolnjujejo informacije površinskega 3D modela in optimirajo arheološki dokumentalistični zapis. Testiranje algoritmov na izbranih arheoloških
predmetih je potrdilo njuno uporabnost za celostno vrednotenje arheoloških objektov. Algoritma pa sta lahko tudi koristno orodje v postopkih izbora ustreznejših metod in tehnik
konserviranja in restavriranja ostalin kulturne dediščine.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-06 07:20:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128195</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 29821</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 71646979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
