Profesionalni razvoj pedagoških delavcev in njihovo soočanje z medvrstniškim nasiljemObed, Nika (Avtor) Virant, Tanja (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) Valenčič Zuljan, Milena (Komentor) medvrstniško nasiljeMedvrstniško nasilje v šolskem kontekstu je kompleksen pojav, ki nespodbudno vpliva na razvoj in učni napredek učencev, na učinkovitost dela pedagoških delavcev in s številnimi negativnimi vplivi učinkuje na širšo skupnost. S ciljem učinkovitega prepoznavanja in preprečevanja nasilja so na nacionalni ravni oblikovane številne smernice, ki jih v največji meri udejanjajo pedagoški delavci. Za soočanje z medvrstniškim nasiljem pedagoški delavci potrebujejo kompetence, ki si jih pridobivajo v procesu vseživljenjskega izpopolnjevanja in profesionalnega razvoja. Poleg znanja za soočanje z medvrstniškim nasiljem k razvoju kompetenc pomembno doprinesejo tudi drugi individualni in situacijski dejavniki, edinstveni vsakemu pedagoškemu delavcu. Ozaveščanje o dejavnikih, ki vplivajo na prepoznavanje in odzivanje pedagoških delavcev, pripomore k uresničevanju načela po preventivnem delovanju, ki upošteva aktualno stanje in potrebe v posameznih vzgojno-izobraževalnih okoljih. Pri delu v okoljih, kjer so vključeni učenci s posebnimi potrebami ali učnimi težavami, je potrebna dodatna strokovna pozornost. Izsledki različnih raziskav kažejo, da so ti učenci zaradi specifičnih značilnosti in posledično odstopanja od vrstnikov prepoznani kot bolj dovzetni za vključevanje v medvrstniško nasilje. Cilj magistrskega dela je raziskati soočanje učiteljev ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z medvrstniškim nasiljem pri učencih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami in brez njih. Prav tako je cilj preučiti individualne in situacijske dejavnike pedagoških delavcev, ki vplivajo na prepoznavanje in obravnavo medvrstniškega nasilja v šolskem kontekstu ter omogočajo njihovo rezilientno odzivanje. Rezultati so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, prirejenem po predlogi vprašalnika avtorice Bilić. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja ter kvantitativni raziskovalni pristop. Vprašalnik je bil uporabljen na vzorcu razrednih in predmetnih učiteljev ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (N = 255), ki so zaposleni v rednih programih osnovnih šol. Podatki so bili obdelani na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. V sklopu individualnih dejavnikov, ki vplivajo na soočanje z medvrstniškim nasiljem, smo raziskovali vpliv izkušenj, spola, delovne dobe, stališč in prepričanj, kompetentnosti in samoučinkovitosti ter empatije. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo pedagoški delavci izkušnje z medvrstniškim nasiljem že iz otroštva in tudi s svojega delovnega mesta. Večina udeležencev je ob medvrstniškem nasilju aktivno posredovala in si zavzemala za njegovo prenehanje. Glede na spol, starost ali poklic sodelujočih se niso pokazale statistično pomembne razlike v zaznani usposobljenosti za soočanje z medvrstniškim nasiljem. Rezultati so pokazali, da sodelujoči svojo kompetentnost najvišje ocenjujejo pri znanjih o vlogah različnih učencev ob medvrstniškem nasilju; najmanj kompetentni se ocenjujejo pri oblikah in značilnostih spletnega nasilja. Pri preprečevanju spletnega nasilja pedagoški delavci ocenjujejo tudi najnižjo samoučinkovitost; najvišjo samoučinkovitost so pripisali sodelovanju s starši. Specialni in rehabilitacijski pedagogi se v primerjavi z učitelji ocenjujejo bolj kompetentne glede znanj o medvrstniškem nasilju; učitelji se večinoma ocenjujejo kot bolj samoučinkoviti pri razreševanju medvrstniškega nasilja. Po mnenju pedagoških delavcev so največ kompetenc za soočanje in prepoznavanje medvrstniškega nasilja pridobili pri razreševanju konkretnih primerov nasilja, najmanj pa v času izobraževanja med študijem. Pedagoški delavci so ob individualnem dejavniku empatije na štiristopenjski lestvici večinoma izražali pomembno ali izrazito sočustvovanje do učencev, vključenih v medvrstniško nasilje. Statistično pomembne razlike se nakazujejo glede na vključitev učencev s posebnimi potrebami ali učnimi težavami v medvrstniško nasilje, saj ob njihovi prisotnosti pedagoški delavci ocenjujejo empatijo višje. Statistično pomembne razlike v empatiji pedagoških delavcev so tudi glede na oblike medvrstniškega nasilja, pri čemer je empatija najnižje ocenjena pri odnosnem medvrstniškem nasilju, najvišje pa pri spletnem medvrstniškem nasilju. Odnosno medvrstniško nasilje so pedagoški delavci opredelili tudi kot najmanj resno; kot najbolj resno so ocenili spletno medvrstniško nasilje. Pri situacijskih dejavnikih, ki vplivajo na soočanje z medvrstniškim nasiljem, so sodelujoči ocenjevali zadovoljstvo z delovnimi pogoji in sodelovanje z drugimi sodelavci in institucijami. Raziskava je pokazala, da so pedagoški delavci, vključeni v raziskavo, na svoj poklic ponosni in da uživajo v njegovem opravljanju. Najvišje zadovoljstvo vsi pedagoški delavci ocenjujejo pri razumevanju in pomoči sodelavcev. Rezilietno odzivanje in zmanjševanje stresa po mnenju pedagoških delavcev najbolj spodbuja prav kolegialno sodelovanje.20212021-07-06 04:45:37Magistrsko delo/naloga128191COBISS_ID: 69216771sl