Vodenje večfaznega sinhronskega motorja s trajnimi magnetiBrodarič, Matej (Avtor) Fišer, Rastko (Mentor) 6-fazni strojdvojni trifazni strojVSDFOCPI regulatorMagistrsko delo obravnava vodenja 6-faznega sinhronskega stroja s trajnimi magneti. V uvodnem delu je predstavljena zgodovina razvoja večfaznih strojev ter področja in razlogi za uporabo le-teh. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti v primerjavi s trifaznimi stroji. V osrednjem delu je z napetostnim modelom enačb v koordinatnem sistemu rotorskega polja opisan napetostni model dvojnega 3-faznega električnega motorja s trajnimi magneti. Na osnovi le-tega je v programskem paketu Matlab in Simulink izdelan model dvojnega 3-faznega električnega motorja s trajnimi magneti. Za vodenje 6-faznega modela smo najprej model razčlenili na dva trifazna sistema in nato vsak sistem posebej vodili v koordinatnem sistemu rotorskega polja. Drugi način vodenja sloni na predhodni transformaciji vhodnih tokov z dekompozicijo vektorskega prostora, ki omogoča vzpostavitev zgolj ene navorne regulacijske ravnine. Pri tem načinu se vodenje stroja razdeli na dva sistema dq ravnin, ki med seboj nista sklopljena. Oba načina vodenja smo med seboj primerjali ter opazovali odzive tokovnih regulatorjev oziroma njihovo stabilnost. Pri drugem se je pokazala prednost razdelitve stroja na dva med seboj povsem ločena sistema, ki omogoči optimizacijo parametrov tokovnih PI regulatorjev, kar izboljša stabilnost celotnega sistema. Zaradi enostavne povezave med obema načinoma vodenja smo izdelali tudi način vodenja, ki združi oba načina med seboj in izkoristi prednosti vsakega načina. Opazovali smo tudi odzive modelov pri spremenjenih vrednostih določenih parametrov 6-faznega stroja in primerjali rezultate med različnimi načini vodenja. Zaradi slabšega odziva optimiziranih PI regulatorjev pri višjih vrtilnih hitrostih smo razvili funkcijo za samonastavitev regulatorjev, s čimer smo ohranili dobro odzivnost regulatorjev tudi pri višjih vrtilnih hitrostih. Pri transformaciji tokov z dekompozicijo vektorskega prostora je regulacija navora možna le s tokovi v ravnini dq. Ker ravnini dq in dqz med seboj nista sklopljeni, se optimizacija regulatorjev tokov v ravnini dqz ne odraža na navoru električnega stroja. S tokovi v dqz ravnini se regulira delitev moči med dvema 3-faznima sistemoma. Optimizacija regulatorjev tako določi, kako stabilno je deljenje moči med sistemoma.[M. Brodarič]20212021-07-05 11:05:01Magistrsko delo/naloga128173UDK: 621.313/.314(043.3)VisID: 54021COBISS_ID: 69265667sl