<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proučevanje vpliva procesnih parametrov radialnega iztiskanja in filmskega oblaganja na izbrane lastnosti obloženih iztiskancev</dc:title><dc:creator>Gradišek,	Aljoša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrečer,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Korasa,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Iztiskanje s krogličenjem</dc:subject><dc:subject>pelete</dc:subject><dc:subject>filmsko oblaganje</dc:subject><dc:subject>procesno analizna tehnologija</dc:subject><dc:subject>načrtovanje eksperimentov</dc:subject><dc:subject>multivariatna analiza podatkov</dc:subject><dc:subject>bližnja infrardeča spektroskopija</dc:subject><dc:description>Iztiskanje s krogličenjem je ena najpogosteje uporabljanih metod izdelave pelet v farmacevtski industriji, ki omogoča izdelavo kompaktnih pelet z ozko porazdelitvijo velikosti delcev in nizko krušljivostjo, kar so njihove pomembne lastnosti pri filmskem oblaganju. Gre za kompleksen proces v katerem nastopa veliko število procesnih parametrov, zato je, z namenom povečanja učinkovitosti, smiselno uporabiti načrtovanje eksperimentov (DoE), s katerim lahko preverimo vpliv večjega števila parametrov hkrati ter na podlagi izbranih procesnih parametrov napovemo lastnosti končnega izdelka. Pelete najpogosteje filmsko oblagamo v vrtinčnoslojnem oblagalniku z razprševanjem od spodaj. Določanje končne točke oblaganja glede na porabo disperzije za oblaganje lahko vodi do visoke variabilnosti debeline obloge med serijami, zato se vedno bolj uveljavlja spremljanje procesov v realnem času, ki omogoča večjo ponovljivost doseganja ustrezne, ciljne debeline filmske obloge.
S pomočjo metode načrtovanja eksperimentov smo določili optimalne procesne parametre radialne ekstruzije, količino vode v zmesi za iztiskanje, velikost odprtin matrice za iztiskanje in hitrost noža za iztiskanje, za izdelavo iztiskancev primernih za filmsko oblaganje. Cilj je bil izdelati kar se da okrogle iztiskance, z ozko porazdelitvijo delcev in nizko krušljivostjo. Kot optimalne procesne parametre smo glede na model DoE izbrali večjo matrico z odprtinami 0,8 mm, najvišjo količino vode v zmesi za iztiskanje, 110 % mase suhe snovi in najnižjo hitrost noža za iztiskanje, 15 obratov na minuto. Del iztiskancev smo pri izbranih procesnih parametrih izdelali s krogličenjem, drugi del pa smo zmleli z mlinom kladivarjem.
Med filmskim oblaganjem smo vzorce odvzete pri znani porabi suspenzije za oblaganje ovrednotili z bližnje infrardeče svetlobno (NIR) sondo. Za potrditev rezultatov meritev smo v suspenzijo dodali barvilo tartrazin, katerega vsebnost v obloženih »peletah« smo določili s pomočjo ultravijolične in vidne (UV/VIS) spektroskopije. Na podlagi podatkov smo izdelali modele za napoved količine obloge, z meritvami NIR spektrov obloženih iztiskancev, ob proizvodni liniji. S simulacijo procesa oblaganja v praksi smo preverili uporabnost modela za določanje končne točke procesa. Pri oblaganju krogličenih iztiskancev smo v končni točki določeni glede na NIR meritve presegli ciljni nanos (110 %). Pri mletih iztiskancih pa smo uspeli zelo natančno zadeti ciljni nanos (100,3 %).</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-03 08:45:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128124</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 81135</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
