<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Čustvena kompetentnost dvojno izjemnih učencev s specifičnimi učnimi težavami</dc:title><dc:creator>Hiti,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadarjenost</dc:subject><dc:description>Dvojno izjemni učenci s specifičnimi učnimi težavami imajo ob visokih intelektualnih sposobnostih hkrati tudi specifične učne težave. Njihove značilnosti so posledica medsebojnega vplivanja njihovih potencialov in šibkosti, vsakodnevno spopadanje z obema vrstama izjemnosti pa pripelje do težav tako na učnem kot na socialno-čustvenem področju. Pri načrtovanju pomoči in podpore je treba upoštevati edinstvenost vsakega učenca in biti pozoren predvsem na njegova močna področja ter socialne in čustvene potrebe. 
Čustvena kompetentnost je manifestacija čustvene inteligentnosti, s čimer označujemo ustrezne ali neustrezne oblike določenih značilnosti socialnega in čustvenega področja posameznika. Pri pojmovanju čustvene inteligentnosti zasledimo dve raziskovalni tradiciji. Modeli mentalnih sposobnosti čustveno inteligentnost obravnavajo kot mentalno sposobnost, predstavnika sta Mayer in Salovey. Mešani modeli pa dajejo prednost osebnostnim značilnostim posameznika, predstavnika sta Goleman in Bar-On. 
V empiričnem delu smo raziskovali, kako čustveno kompetentni so dvojno izjemni učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter kako pogosto se srečujejo z določenimi težavami na socialno-čustvenem področju. Oboje smo primerjali z njihovimi vrstniki, ki so prepoznani kot nadarjeni in nimajo primanjkljajev na posameznih področjih učenja, z vrstniki, ki imajo odločbo s prepoznanimi primanjkljaji na posameznih področjih učenja, a niso prepoznani kot nadarjeni, in z vrstniki, ki niso prepoznani kot nadarjeni in nimajo prepoznanih primanjkljajev na posameznih področjih učenja. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Raven čustvene inteligentnosti smo preverjali z ocenjevalno lestvico TEIQue-ASF, za identifikacijo najbolj pogostih težav na socialno-čustvenem področju pa smo na podlagi teoretičnih izhodišč iz strokovne literature oblikovali posebno ocenjevalno lestvico. 
Rezultati so pokazali, da so pri globalni oceni čustvene kompetentnosti v povprečju najvišje točke dosegli nadarjeni vrstniki, le malenkost manj dvojno izjemni učenci, sledijo vrstniki brez težav in nazadnje vrstniki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Izračun statistične pomembnosti je pokazal, da v globalni oceni čustvene kompetentnosti med dvojno izjemnimi učenci in preostalimi tremi skupinami anketirancev ni statistično pomembnih razlik. Dvojno izjemni učenci se na socialno-čustvenem področju najbolj pogosto srečujejo s težavami, ki so povezane s perfekcionizmom, neuspehom in čustvenimi stiskami, nekoliko manj pa s težavami, povezanimi s samokontrolo in motivacijo ter z odnosi in socialnimi spretnostmi. Nadarjeni vrstniki in vrstniki brez težav prav tako kot najbolj pogoste ocenjujejo težave, povezane s perfekcionizmom in neuspehom, vrstniki s primanjkljaji na posameznih področjih učenja pa težave, povezane s samokontrolo in motivacijo. Vse skupine anketirancev kot najmanj pogoste ocenjujejo težave, povezane z odnosi in socialnimi spretnostmi. Izračuni so statistično pomembne razlike pokazali le pri dveh postavkah med dvojno izjemnimi učenci in vrstniki brez težav, in sicer so vrstniki brez težav manj pogosto kritični do svojih dosežkov in se manj pogosto čutijo drugačne od svojih vrstnikov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-02 08:15:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128097</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 67596035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
