<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv interpretativnega branja na bralno motivacijo učencev 4. razreda</dc:title><dc:creator>Močnik,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>interpretativno branje</dc:subject><dc:description>Pričujoče magistrsko delo obravnava pomen in vpliv interpretativnega branje na bralno motivacijo učencev. V osnovni šoli se pri pouku književnosti večinoma poskušamo izogibati strokovnemu branju književnih del, namesto tega pa je glavni cilj pouka književnosti dejaven stik učenca z najrazličnejšimi književnimi besedili oziroma interpretacija književnih del. Navadno interpretativno bere učitelj, magistrsko delo pa se osredotoča na interpretativno branje učencev. Menimo namreč, da se je interpretativnega branja spodoben naučiti kdorkoli, torej tudi učenci. Zanimalo nas je, v kakšni meri lahko učence z ustreznimi spodbudami naučimo interpretativnega branja in ali lahko le-to vpliva na njihov odnos do poezije, književnosti na sploh, predvsem pa, ali pripomore k zviševanju njihove bralne motivacije. Hkrati nas je zanimalo, ali lahko s pomočjo doživetega branja učencev vplivamo na njihov odnos, ki ga imajo do glasnega branja, saj je pri nekaterih učencih pogost tudi strah. Empirični del magistrske naloge obsega anketni vprašalnik, s katerim smo preverili bralno motivacijo učencev ter vodene ure interpretativnega branja. V sklopu slednjih smo učencem skušali pokazati drugačen način branja poezije in jih zanj tudi navdušiti, hkrati pa smo pozornost posebej namenili zmanjševanju njihovega strahu pred glasnim branjem. Učenci so v sklopu učnih ur napredovali v interpretativnem branju poezije, večina pa jih je ob koncu ur upoštevala prvine interpretativnega branja, ki so predstavljene tudi v teoretičnem delu magistrske naloge. Ob koncu vodenih ur interpretativnega branja smo z anketnim vprašalnikom ponovno preverili njihov odnos do poezije in književnosti na splošno, glasnega branja in bralno motivacijo. Njihova zmožnost interpretativnega branja se je preko vodenih ur izboljševala, prav tako pa je izginjal njihov strah pred glasnim branjem.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-02 08:15:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128085</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 66311171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
