Povezava med močjo mišic stegna in poškodbami spodnjega uda pri košarkarjihPrešeren, Tina (Avtor) Hadžić, Vedran (Mentor) Erčulj, Frane (Komentor) košarkapoškodbeizokinetična moč nogštiriglava stegenska mišicazadnja ložaCilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali se parametri mišične jakosti oziroma asimetrije jakosti štiriglave stegenske mišice in zadnje lože stegna ter medmišična razmerja omenjenih mišičnih skupin razlikujejo med poškodovanimi in nepoškodovanimi košarkarji. Nato pa ugotoviti in analizirati povezave med močjo mišic stegna in težavami spodnjega uda. V raziskavi je sodelovalo 68 perspektivnih košarkarjev, od tega 55 moških in 13 žensk, starih med 14 in 19 let. Vsak izmed testirancev je najprej izpolnil vprašalnik o poškodbah v preteklih 12 mesecih, nato pa smo jim izmerili osnovne antropometrične parametre. Temu je sledilo standardizirano ogrevanje in izokinetično testiranje na dinamometru. Vsak testiranec je izvedel ogrevalni niz z 10 ponovitvami pri kotni hitrosti 60°/sek, nato pa še 5 maksimalnih koncentričnih ponovitev iztega in upogiba kolena ter 5 maksimalnih ekscentričnih ponovitev upogiba kolena, prav tako pri kotni hitrosti 60°/sek. Med vsakim izvedenim korakom so imeli merjenci minimalno 2 minuti odmora. Za izokinetične meritve smo uporabili dinamometer Imoment (SMM, Maribor, Slovenija) in na podlagi pridobljenih rezultatov izračunali razmerje med dominantno in nedominantno nogo ter znotraj mišična in medmišična razmerja. Podatke smo obdelali v statističnem programu IBM SPSS 22 (SPSS Inc., Chicago, Illinois, ZDA). Za analizo izmerjenih in izračunanih parametrov mišične jakosti med poškodovanimi in nepoškodovanimi smo uporabili enosmerno analizo variance, nato pa smo poskušali ustvariti regresijski model, ki bi lahko pojasnil morebitno povezanost med poškodovanostjo (da/ne) in izbranimi parametri mišične jakosti. V naši raziskavi nismo našli statistično značilnih razlik med poškodovanimi in nepoškodovanimi. Šele pri primerjavi igralcev s poškodbo in brez nje glede na del telesa so se pojavile razlike, a le pri kroničnih težavah kolka oz. dimelj. Natančneje pri koncentrični (p=0,012) in ekscentrični (p=0,001) jakosti nedominantne zadnje lože ter posledično v razmerju zadnja loža ekscentrično/koncentrično na nedominantni strani (p=0,006). Pri kroničnih poškodbah kolena pa ni bilo statistično značilnih razlik, dokler nismo ustvarili nove spremenljivke, kjer so se kot poškodbe oziroma resne težave štele le tiste, ki so na 10-stopenjski lestvici povzročale težave, večje od 5. Po omenjeni na novo vpeljani spremenljivki so imeli igralci z resnimi težavami s kolenom statistično značilno nižje razmerje (p=0,041) kot tisti brez resnih težav s kolenom.20212021-07-02 07:15:02Magistrsko delo/naloga128040VisID: 32034COBISS_ID: 69894659sl