Ženske v znanosti: Analiza konflikta med družinskim življenjem in znanstveno karieroKričaj, Neža (Avtor) Mencin Čeplak, Metka (Mentor) ženskeznanstvena karieramaterinstvoovireŽenske v znanosti so od druge polovice 20. stoletja na poti aktivnega vključevanja v primarno moško dominantno polje. Kljub večjemu deležu žensk v višjih izobraževalnih institucijah v Sloveniji v zadnjih desetletjih, pa ženske večinoma še vedno zasedajo manj ugledne in manj plačane položaje. Na karierni poti se znanstvenice v današnji družbi srečujejo z ovirami in izzivi, ki izvirajo delno iz tradicionalnega pogleda na žensko vlogo v družbi in iz ponotranjenja norm in pričakovanj, ki se udejanjajo skozi habitus. V pričujočem delu pobližje preučujem, kako materinstvo vpliva na znanstveno kariero žensk. Zanimajo me načini soočanja z izzivi žensk v znanstvenem polju, ki je še vedno androcentrično, in s hkratno željo po izpolnjevanju materinske vloge, ki je v današnji družbi še vedno pogosto obravnavana kot primarna vloga ženske. Dotaknem se neenakosti spolov v znanstvenih krogih, habitusa (Bourdieu) in nezavedne realizacije spolnih norm. Tu izhajam iz teze, da se družbena realnost konstituira s hkratnim udejstvovanjem in utelešenjem norm in pričakovanj. Skozi življenjske zgodbe, ki jih pripovedujejo znanstvenice, ugotavljam, da se v današnji družbi ženske v znanosti zavedajo svojega položaja, kljub temu pa poti in soočanja z izzivi ostajajo različne in izzivajo refleksije družbenih pričakovanj, ki vlogo ženske postavljajo hkrati v polja materinstva in kariernega življenja.[N. Kričaj]20212021-07-01 08:30:34Magistrsko delo/naloga128017UDK: 305:001-055.2(043.2)VisID: 126227COBISS_ID: 70470659sl