Subjektivna ocena kakovosti življenja družine osebe s posebnimi potrebami v času izobraževanja na daljavoJuretič, Sara (Avtor) Filipčič, Tjaša (Mentor) kakovost življenjaMagistrsko delo je predstavljeno v luči aktualnih razmer v času, ko je izobraževanje v slovenskem izobraževalnem sistemu zaradi pojava virusa SARS-CoV-2 in t. i. epidemije covid-19 potekalo na daljavo. V tem času sta se dinamika in kakovost življenja družin šoloobveznih otrok spremenili. Ugotovljeno je bilo, da je kakovost življenja oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin odvisna tako od stabilnega družinskega okolja, kot tudi od širšega okolja v obliki podpore strokovnih služb in lastnega udejstvovanja. Na kakovost življenja otrok in mladostnikov imajo torej velik vpliv tudi vrstniki in šola. V uvodu magistrskega dela so predstavljeni pojmi, povezani s posebnimi potrebami. Posebej je definirana cerebralna paraliza in opredeljena družina osebe s posebnimi potrebami. V nadaljevanju so navedeni definicija, kazalniki in področja kakovosti življenja, zajeta pa sta tudi kakovost življenja otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo ter kakovost življenja družine otroka s posebnimi potrebami. Nazadnje je opisano še izobraževanje na daljavo. Pri tem so predstavljeni tudi nekateri rezultati raziskav, ki so bile že narejene na področju izobraževanja na daljavo v času epidemije covid-19, v povezavi z določenimi področji kakovosti življenja. V empiričnem delu smo s študijo primera štiričlanske družine osebe s posebnimi potrebami z uporabo kvalitativne metodologije dobili vpogled v njeno subjektivno oceno kakovosti življenja v času, ko je izobraževanje potekalo na daljavo. Rezultati so pokazali tri izstopajoča področja kakovosti življenja, in sicer psihično počutje, samoodločanje in materialno blaginjo, pri čemer sta področji psihično počutje in materialna blaginja višje ocenjeni področji, področje samoodločanje pa nižje. Primerjava odgovorov staršev je pokazala, da starš, ki je več časa preživel z otrokom doma, kakovost življenja ocenjuje le malo višje od starša, ki je s svojim otrokom preživel v povprečju en dan na teden manj. Tudi pri primerjavi njunih odgovorov so se največje razlike pokazale na področjih psihičnega počutja, samoodločanja in materialne blaginje.20212021-07-01 01:58:54Magistrsko delo/naloga127997COBISS_ID: 65557251sl