Samoocena usposobljenosti in stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev do poučevanja študentov s posebnimi potrebamiJakšić Ivačič, Živa (Avtor) Košak Babuder, Milena (Mentor) študenti s posebnimi potrebamiVisokošolski učitelji in drugi, ki sodelujejo v pedagoškem procesu, igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju inkluzivnega in dostopnega visokošolskega izobraževanja. Raziskave kažejo, da na uspešnost študentov s posebnimi potrebami v visokem šolstvu pomembno vplivajo stališča in pripravljenost pedagoških delavcev za zagotavljanje in izvajanje prilagoditev. Bolj kot so stališča visokošolskih učiteljev do študentov s posebnimi potrebami in do prilagajanja študijskega procesa pozitivna, prej bodo pripravljeni prilagoditve tudi zagotavljati. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšna so stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev na Univerzi v Ljubljani do posameznih skupin študentov s posebnimi potrebami in (ne)vidnosti njihovih primanjkljajev, kot tudi do zagotavljanja prilagoditev, potrebnih za njihov uspešen študij. V empirični raziskavi nas je posledično zanimalo, kakšna so stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev do študentov s posebnimi potrebami in glede na njihove vidne in nevidne primanjkljaje ter do prilagoditev in do nudenja prilagoditev študijskega procesa le-tem. Zanimalo nas je tudi, kako visokošolski učitelji in sodelavci ocenjujejo svojo usposobljenost za poučevanje študentov s posebnimi potrebami (z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji) ter kakšno (če sploh) podporo bi pri tem potrebovali. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Oblikovali smo neslučajnostni vzorec visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki na Univerzi v Ljubljani sodelujejo v pedagoškem procesu. Podatke smo pridobili s pomočjo elektronskega vprašalnika, oblikovanega za namen raziskave, na katerega se je odzvalo 323 oseb, kar predstavlja 5,2 % populacije visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo visokošolski učitelji in sodelavci večinoma pozitivna stališča do različnih skupin študentov s posebnimi potrebami ter do prilagajanja študijskega procesa le-tem. Izstopajo nekoliko bolj negativna stališča do študentov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, do slepih in slabovidnih študentov, študentov z motnjami avtističnega spektra ter gluhih in naglušnih študentov. Ugotavljamo tudi bolj negativna stališča do študentov z nevidnimi primanjkljaji v primerjavi s študenti z vidnimi, ki se kažejo kot nerazumevanje ali celo nepriznavanje posebnih izobraževalnih potreb. Stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev do študentov z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji se pomembno razlikujejo tudi glede na usmeritev članice, na kateri poučujejo. Visokošolski učitelji, ki prihajajo s humanistično, družboslovno ali umetniško usmerjenih članic Univerze v Ljubljani, imajo bolj pozitivna stališča do študentov z vidnimi in nevidnimi primanjkljaji kot tisti, ki prihajajo z naravoslovno in tehniško usmerjenih članic Univerze v Ljubljani. Ugotavljamo tudi, da dolžina delovne dobe večinoma ne vpliva na stališča visokošolskih učiteljev in sodelavcev, temveč na bolj pozitivno samooceno poznavanja izobraževalnih potreb študentov s posebnimi potrebami in njihove usposobljenosti za poučevanje le-teh, v primerjavi s kolegi s krajšo delovno dobo. Ugotovljeno je bilo tudi, da velika večina visokošolskih učiteljev in sodelavcev potrebuje podporo pri poučevanju in nudenju prilagoditev študentom s posebnimi potrebami.20212021-07-01 01:58:49Magistrsko delo/naloga127996COBISS_ID: 65562371sl