Celostna podpora otroku v primeru izstopajočega vedenja v osnovni šoliFrančeškin, Tjaša (Avtor) Rapuš Pavel, Jana (Mentor) osnovna šolaMagistrsko delo predstavi študijo primera podporne intervencije učencu v redni osnovni šoli. Izbran je bil učenec, ki ga učitelji, starši, sošolci in drugi zaposleni na šoli opisujejo kot otroka z izstopajočim vedenjem. Slednje opisujejo kot moteče, tako v razredu kot doma, zaznamuje pa tudi odnose in odzive z učencem. Avtorica, socialna pedagoginja, sem v obravnavi učenca sodelovala kot del aktiva svetovalne službe. Izvajala sem ure dodatne strokovne pomoči, individualno učno pomoč in sodelovala z razredničarko v razredu in izven njega ter z otrokovo mamo. K sodelovanju sem v kar največji meri poskušala pripraviti učenca, njegovo mamo, razredničarko in vse strokovne delavke na šoli, ki so delale z učencem. Program pomoči je temeljil na teoretskem spoznanju, da je vedenje otroka močno povezano in odvisno od konteksta, v katerem vstopa v vsakdanje interakcije. Značilnosti različnih kontekstov in situacij sem zabeležila in zbrala s pomočjo pogovorov z vsemi sodelujočimi, z opazovanjem vsakdanjih situacij in prebiranjem dokumentacije otroka. Analizirani viri so mi poleg spoznavanja dejavnikov okolja omogočili tudi prepoznavanje otrokovih potreb ter varovalnih in ogrožajočih dejavnikov v njegovem okolju. Celotna raziskava temelji na procesu sodelovanja in odnosu podpore v katerega je bil aktivno vključen tudi učenec. Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda – študija primera. Raziskava je potrdila pomembnost povezovanja in sodelovanja med sodelujočimi pri pomoči otroku v ustanovi in izven nje. Rezultati so pokazali, da vsi sodelujoči kot izstopajoče in moteče za okolico označujejo predvsem otrokovo eksternalizirano vedenje. Za odzivanje na izstopajoče vedenje uporabljajo različne oblike pomoči in intervencije, ki so po večini usmerjene na področje izobraževanja, manj pa na področje vzgoje in podpornega svetovanja. Rezultati raziskave opozarjajo na pomen razširjenega kontinuuma pomoči ter na bolj usklajeno načrtovanje timskega dela pri pripravi individualiziranega načrta kakor tudi njegovega izvajanja in evalviranja. Raziskava je potrdila tudi, da je strokovna refleksija pomemben element, ki lahko prispeva h kakovosti celostne obravnave otroka, a je ta zaradi sistemsko manj timsko usmerjene šolske politike v praksi premalo uveljavljena.20212021-07-01 01:58:39Magistrsko delo/naloga127993COBISS_ID: 65172227sl