Vpliv toplotne obdelave na mehanske lastnosti in mikrostrukturo jekla PK993Češnjaj, Marko (Avtor) Nagode, Aleš (Mentor) Burja, Jaka (Komentor) jeklo PK993/1CH13N3martenzitna nerjavna jeklamikrostrukturna analizainterkritično žarjenjemehanske lastnostiudarna žilavostV magistrski nalogi smo preučevali vpliv interkritičnega žarjenja na mehanske lastnosti in mikrostrukturo jekla PK993/1CH13N3. Trenutna toplotna obdelava jekla te kvalitete sestoji iz kaljenja na 1000 °C in popuščanja na 530 °C. Na ta način dosegamo vse zahtevane mehanske lastnosti z izjemo udarne žilavosti. Zaradi tega razloga se v sistem toplotne obdelave jekla PK993/1CH13N3 uvaja dodatno interkritično žarjenje za doseganje ustrezne kombinacije vseh zahtevanih mehanskih lastnosti. Vzorce, izdelane iz valjane palice s premerom 70 mm, smo razdelili v dve seriji. V prvi seriji smo vzorce kalili in nizkotemperaturno popuščali na različnih temperaturah. V drugi seriji pa smo med kaljenjem in nizkotemperaturnim popuščanjem izvedli še interkritično žarjenje vzorcev nad evtektoidno temperaturo AC1. S tem smo želeli ugotoviti vpliv interkritičnega žarjenja na mehanske lastnosti in mikrostrukturo jekla PK993/1CH13N3. Analiza mikrostrukture je potekala z uporabo svetlobnega in vrstičnega elektronskega mikroskopa. Za vsako od izvedb toplotne obdelave je sledila serija preizkusov za določanje napetosti tečenja, natezne trdnosti, trdote, udarne žilavosti in raztezka ter kontrakcije po pretrgu. Z dilatometrijskim preizkusom smo določili tudi temperature AC1, AC3, Ms in Mf. Dodatno se je izvedla tudi serija simulacij s programom Thermo-calc in XRD analiza. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da se na temperaturi avstentizacije po mejah avstenitnih kristalnih zrn tvori tanka karbidna plast. Ta plast ostaja stabilna tudi po nizkotemperaturnem popuščanju vzorcev prve serije. Po interkritičnem žarjenju vzorcev druge serije ta karbidna plast ni več prisotna, dodatno se začnejo izločati karbidni izločki. S tem se zniža vsebnost ogljika in karbidotvornih elementov v trdni raztopini, kar zviša temperaturo Ms po ohlajanju s temperature interkritičnega žarjenja. Tvori se tudi nov, sveži martenzit. Spremembe v mikrostrukturi znižajo vrednosti vseh mehanskih lastnosti z izjemo udarne žilavosti. V splošnem tako dosegamo boljšo kombinacijo vseh mehanskih lastnosti. Poleg tega se nekoliko zmanjša tudi standardna deviacija posameznih merljivih vrednosti znotraj posamezne serije.[M. Češnjaj]20212021-06-30 09:00:23Magistrsko delo/naloga127969UDK: 669VisID: 78471COBISS_ID: 71546371sl