<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optično povezan pulzno-širinski modulator za krmiljenje naprav pri preverjanju elektromagnetne združljivosti</dc:title><dc:creator>Amon,	Martin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jankovec,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pulzno-širinski modulator</dc:subject><dc:subject>notranja enota</dc:subject><dc:subject>frekvenca</dc:subject><dc:subject>obratovalni cikel</dc:subject><dc:subject>preizkušanje</dc:subject><dc:subject>elektromagnetna združljivost</dc:subject><dc:description>Cilj magistrske naloge je bil izdelati optično vzbujan pulzno-širinski modulator, namenjen za uporabo kot del pomožne opreme pri preverjanju elektromagnetne združljivosti komponent, namenjenih vgradnji v avtomobile. Zaradi uporabe v testni komori je modulator zgrajen iz dveh enot, ki sta med seboj povezani z optičnim vlaknom. Glede na namen uporabe je morala biti notranja enota skladna s standardi za področje avtomobilske industrije. 
Z namenom da bi se ugotovilo odzivanje notranje enote pri izpostavitvi enakim testnim pogojem, kot veljajo za testiranje vzorcev, je morala biti tudi ta enota preizkušena pri enakih pogojih. V ta namen je bila notranja enota obremenjena z bremenom 50 Ω, pri čemer je breme simuliralo testni vzorec. Narejeni so bili naslednji testi: BCI (angl. Bulk Current Injection), odpornost na sevana elektromagnetna polja in meritev sevalnih emisij, ki jih med svojim delovanjem povzroča notranja enota. 
Izkazalo se je, da je notranja enota odporna na vsiljene motnje na celotnem frekvenčnem področju od 1 MHz do 6 GHz, saj je prestala testa BCI in odpornost na sevana elektromagnetna polja brez vsakršnega odstopanja v delovanju. Pri meritvi emisij pa se je izkazalo, da so le-te previsoke glede na limitno vrednost. Narejene so bile še dodatne meritve, ki so vključevale spremembe na vezju in v testni postaviti. Dobljeni rezultati so pokazali, da so visoke sevalne emisije posledica prevodnih motenj protifaznega tipa na vhodnih in izhodnih linijah, prav tako pa so rezultati potrdili tudi domnevo o vplivu časov naraščanja in padanja izhodnega signala na emisije.</dc:description><dc:publisher>[M. Amon]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-28 13:00:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127907</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.375.5(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55401</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 68516611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
