Ovrednotenje motenj v preskrbi z zdravili v Republiki Sloveniji v letih 2019 in 2020KLOPČIČ, NEJC (Avtor) Locatelli, Igor (Mentor) Janžič, Andrej (Komentor) Motnje v preskrbi zdraviltrajanje motenjrazlogi motenjtveganjeSlovenijaMotnje v preskrbi z zdravili v zadnjih letih postajajo vse večji problem na globalni ravni. Zakon o zdravilih jih definira kot stanje na trgu, kjer poslovni subjekti, odgovorni za preskrbo trga Republike Slovenije, ne uspejo zagotoviti potrebnih količin zdravila v ustreznem času. Zbiranje podatkov o spremembi stanja zdravila na trgu je v pristojnosti Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Namen magistrske naloge je ovrednotiti motnje v preskrbi zdravil v Sloveniji v letih 2019 in 2020. Proučili bomo njihovo številčnost, lastnosti, trajanje, poiskali vzroke zanje, oceno tveganja za javno zdravje in verjetnost za ponovni prihod na trg. Rezultate in slovenski sistem poročanja bomo primerjali z ostalimi državami in jih umestili v širši kontekst, saj je preskrba z zdravili globalna in odvisna od številnih dejavnikov na globalni ravni. Osnova za analize je bila podatkovna zbirka, ki vsebuje popis vseh signalov o spremembi stanja na trgu posameznih zdravil v letih 2019 in 2020, ki jih od imetnikov dovoljenja za promet z zdravilom pridobiva JAZMP. Dodatno smo določili kategorije za priglašene razloge in ocene tveganja ter nato vsako motnjo tudi ovrednotili glede na te kategorije. JAZMP je v letu 2019 prejela 1786 obvestil o spremembi stanja zdravil na trgu, leto kasneje pa je bilo teh 1712. V letu 2019 je bilo prisotnih 565 motenj v preskrbi, od tega jih je bilo novo prijavljenih 418. Leta 2020 pa smo zabeležili 672 motenj, od tega jih je bilo 347 prijavljenih na novo v tem letu. Največji delež zdravil v motnji je spadalo med zdravila z delovanjem na živčevje (18 %), sledijo pa zdravila za bolezni srca in ožilja (16 %) ter zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji (16 %). Znotraj našega celotnega obdobja je 420 motenj trajalo manj kot 3 mesece, 274 pa jih je bilo prisotnih več kot leto dni. Kot glavni razlog so poročevalci navedli težave v proizvodnji (37 % in 33 % v posameznih letih), sledijo jim ekonomske odločitve, ki predstavljajo 25 % vseh motenj v preskrbi z zdravili. Rezultati kažejo, da so motnje v preskrbi z zdravili v Sloveniji relativno pogoste, zato bi bilo smiselno začeli z izgradnjo sistemov, ki bi olajšali upravljanje z motnjami. Izzive z motnjami je potrebno nasloviti celostno in nadalje raziskati, kakšne ukrepe lahko Slovenija v sodelovanju z ostalimi članicami Evropske Unije sprejme, da zagotovi bolj stabilno preskrbo z zdravili v prihodnosti.20212021-06-23 08:45:03Magistrsko delo/naloga127790VisID: 81075sl