Učenci s spektroavtistično motnjo v osnovni šoli skozi perspektivo pravičnostiRajovec, Eva (Avtor) Jeznik, Katja (Mentor) Mažgon, Jasna (Komentor) spektroavtistična motnjainkluzijapravičnostredistribucijazastopanostpripoznanjesoodvisnostV magistrskem delu smo analizirali, na kakšen način osnovnošolski učitelji zagotavljajo pravičnost skozi perspektivo 4 R – redistribucija oz. prerazporeditev, reprezentacija oz. zastopanost, rekognicija oz. pripoznanje in relacionalnost oz. soodvisnost, da (v našem primeru) učenci s spektroavtistično motnjo (SAM) v običajnih osnovnih šolah ne bi bili po nepotrebnem marginalizirani in izključeni. Teoretični del naloge smo razdelili na dva večja sklopa. V prvem sklopu smo se osredotočili na spektroavtistično motnjo, ki smo jo opredelili z zgodovinskim prikazom različnih definicij in s kriteriji za njeno prepoznavanje. Nato smo predstavili značilnosti otrok s SAM. Osredotočili smo se na »triado primanjkljajev« (glavne težave na področju komunikacije, socialne interakcije in imaginacije) in ostale posebnosti, ki lahko spremljajo otroka s spektroavtistično motnjo. Kot pedagogi smo večji poudarek dali položaju otroka s SAM v običajni osnovni šoli. V tem delu smo opisali stopenjsko obravnavo otrok s SAM v vzgoji in izobraževanju. Učenci s SAM so kot samostojna skupina šele od leta 2011 vključeni v Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). V nalogi smo izpostavili prilagoditve, ki jih ti učenci potrebujejo v običajni osnovni šoli. V drugem delu teoretičnega dela smo obravnavali inkluzijo z vidika pravičnosti. Inkluzijo smo opredelili s prikazom različnih definicij in poglobljeno predstavili pravičnost na načelni in formalni ravni. Predstavili smo koncept pravičnosti 4 R, s katerim smo želeli prikazati, da distributivni koncept pravičnosti v našem šolskem prostoru ni zadosten, saj z njim ne moremo dosegati vseh vzgojno-izobraževalnih ciljev, temveč je potrebno upoštevati tudi koncepte zastopanosti, pripoznanja ter soodvisnosti, ki predstavljajo pomembno izhodišče za bolj celostno razumevanje kompleksnosti nepravičnosti v šoli. Slednje se ne odraža zgolj na sistemski ravni (makro raven), temveč tudi v neposredno pedagoški praksi (mikro raven). V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali, kako osnovnošolski učitelji razumejo in do kolikšne mere upoštevajo temeljna načela pravičnosti v šolskem kontekstu in pri delu z učenci s SAM. Raziskali smo, kako se participacija učencev s SAM uresničuje oziroma odraža v vsakdanji šolski praksi in kakšne so ovire zanjo. Zanimalo nas je, ali lahko pri učiteljih razrednega pouka in učiteljih predmetnega pouka zaznamo pozitivno pripoznanje SAM, nepripoznanje SAM in napačno pripoznanje SAM ter ali je odnos osnovnošolskih učiteljev do poučevanja in dela z učenci s SAM odvisen od njihove ocene usposobljenosti in strokovnega izobraževanja ter od izkušenj z učenci s SAM. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka in učitelji predmetnega pouka večinoma na »pravično šolo« gledajo z vidika zagotavljanja načela enakih možnosti in načela diference. Prepoznan pa je tudi koncept inkluzivnosti, ki v ospredje postavlja odnos učitelja do raznolikosti in sprejetosti drugačnosti, ne glede na raso, spol, versko pripadnost ipd. Pridobljeni podatki kažejo na to, da se osnovnošolskim učiteljem zdijo smiselne in izvedljive le tiste prilagoditve za učence s SAM, ki so jih mogoče uporabljali že pri učnem procesu, vendar ni nujno, da je to bilo pri poučevanju in delu z učenci s SAM. Na podlagi pridobljenih rezultatov ugotavljamo, da osnovnošolski učitelji ne razumejo pojma »participacija učenca« v pravem pomenu besede, saj participacija ni zagotovljena v tolikšni meri, da bi učencem s SAM omogočala aktivno vlogo in vpliv na sam učni proces. Ovire participacije so pogosto na ravni šole oziroma učitelja. V nadaljevanju smo nato ugotovili, da učitelji le deloma pozitivno pripoznajo značilnosti učencev s SAM. V zadnjem delu empirične raziskave pa smo ugotovili, da se učitelji razrednega pouka in učitelji predmetnega pouka deloma čutijo usposobljene poučevati učence s SAM, še vedno pa ostaja velik delež tistih, ki se ne čutijo usposobljene poučevati učence s SAM v običajni osnovni šoli. Ugotovili smo tudi, da imajo strokovni delavci v večji meri pozitivne izkušnje z učenci s SAM kot negativne. Njihova udeležba na usposabljanju in izobraževanju pa pomembno vpliva na nadaljnjo poučevanje in delo z omenjeno skupino učencev.20212021-06-23 08:15:18Magistrsko delo/naloga127785VisID: 472439sl