Interakcije medu z mikrovaloviArnšek, Pina (Avtor) Šegatin, Nataša (Mentor) medvsebnost vodetermodinamska vodna aktivnostmikrovalovidielektrične lastnostiV diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se v mikrovalovni pečici obnaša med, kako se spreminjajo njegove lastnosti in kakovost. V eksperimentalnem delu smo ugotavljali, kako se dielektrična konstanta medu v frekvenčnem območju mikrovalov spreminja v odvisnosti od vsebnosti in termodinamike aktivnosti vode. V petih različnih vzorcih medu (akacijevem, lipovem, cvetličnem, kostanjevem in gozdnem) smo v frekvenčnem območju od 200 MHz do 8,5 GHz izmerili dielektrične lastnosti. Iz rezultatov je razvidno, da ima gozdni med največjo vsebnost vode in vodno aktivnost, cvetlični med pa najnižjo vodno aktivnost, medtem ko ima lipov med najmanjšo vsebnost vode. Vsem vrstam medu se je dielektrična konstanta zniževala s frekvenco ne glede na vsebnost vode. Nižja kot je bila vsebnost vode in termodinamska aktivnost vode, nižja je bila dielektrična konstanta. Pri nižjih frekvencah se je dielektrična konstanta strmo znižala. Gozdni med ima največjo vsebnost vode in aktivnost vode, zato je posledično tudi dielektrična konstanta bila največja, medtem ko ima cvetlični med najnižjo vodno aktivnost in posledično nizko dielektrično konstanto. Vidno je, da je faktor izgub najvišji v vzorcu z največjo vodno aktivnostjo in vsebnostjo vode (v gozdnem medu) ne glede na frekvenco, medtem ko je ta najnižji v vzorcu z najmanjšo vsebnostjo in aktivnostjo vode. Najvišji faktor izgub je bil opazen pri najnižji frekvenci 200 MHz ne glede na vrsto medu, medtem ko je bil najnižji faktor izgub pri frekvenci 2,46 GHz, ki je dovoljena za gospodinjske mikrovalovne pečice.[P. Arnšek]20202021-06-23 07:15:10Diplomsko delo/naloga127777UDK: 638.162:544.3:543.613.2:537.226.1VisID: 191282COBISS_ID: 67744515sl