<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Implementacija reometrije v mikrokanalu in iskanje parametrov za napoved viskoznosti proteinskih formulacij</dc:title><dc:creator>Komatar,	Silvo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plazl,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>agregacija</dc:subject><dc:subject>mikrokanal</dc:subject><dc:subject>proteini</dc:subject><dc:subject>razvoj bioloških zdravil</dc:subject><dc:subject>viskoznost</dc:subject><dc:description>Uporaba proteinov predstavlja nov način zdravljenja bolezni ter s tem postaja pomembna veja sodobne farmacije. V primerjavi s klasičnimi zdravili, so gradniki biofarmacevtskih učinkovin precej drugačni. Biološka zdravila imajo kompleksno 3D strukturo z visoko molekulsko maso. Proteinske molekule se v primeru neustreznih pogojev utegnejo sprijeti v večje skupke podobnih velikosti (agregate). Z namenom zagotavljanja kakovosti terapevtskih proteinov se čedalje večjo pozornost namenja spremljanju lastnosti in stabilnosti proteinov ter sami interakciji med njimi. Ena izmed temeljnih lastnosti raztopin proteinov je njihova viskoznost. Merjenje viskoznosti v zgodnjih fazah razvoja zdravilne učinkovine je vedno bolj zanimivo tudi z vidika vse natančnejšega napovedovanja makroskopskega vpliva reverzibilnega povezovanja proteinskih molekul končnega produkta. Poznavanje natančnih vrednosti viskoznosti različnih formulacij prispeva k razumevanju in izboljševanju matematičnih modelov agregacijskih poti. Delo opisuje uspešno implementacijo analitske metode za določanje viskoznosti raztopine proteinov na napravi VROC Initium, ki glede na predhodne metode prinaša številne prednosti. Gre za avtomatski viskozimeter, ki temelji na uporabi mikrokanala in je prilagojen na mikrotitrske plošče ali viale. Meritve so v primerjavi s predhodno uporabljeno reometrijo hitrejše, natančnejše ter porabijo manjše količine materiala. V delu je prihranek proteinskega materiala prikazan na primeru iskanja ustreznih ekscipientov za zmanjševanje viskoznosti formulacije. Poleg tega so bili uporabljeni novi, manjši vsebniki, zato je bila znanstveno potrjena tudi ustreznost membran za filtracije in dializo. Nova analitska metoda je bila uporabljena še za potrditev korelacij med viskoznostjo raztopin proteina visokih koncentracij in interakcijami med proteini pomerjenimi pri nizkih koncentracijah. Rezultati meritev viskoznosti treh različnih razvojnih proteinov ustrezno korelirajo z meritvami dinamičnega interakcijskega parametra (kD). Umetno tvorjeni večji agregati mikrokanala niso mašili. Nova analitska metoda je tako uspešno nadomestila prej uporabljeno reometrijo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-06-22 13:55:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>127773</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6522</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 70478083</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
